Večina evropskih držav je doumela lekcijo matere narave, se prenehala boriti z zakoni fizike in začela graditi robustno mrežo jedrskih elektrarn. Nasproti jim stoji le mogočni, najbrž z Rusijo povezan avstrijsko-nemški protijedrski lobi.
1 .julija 2022 je švicarski zvezni inšpektorat za jedrsko varnost (FNSI) prižgal zeleno luč za ponovni zagon jedrskega reaktorja Beznau 1, najstarejšega jedrskega reaktorja v Švici, ki je začel obratovati leta 1969 in v tem času ni doživel nobenih incidentov. Na leto proizvede 3 milijarde kilovatov energije, kar je dovolj za energetsko preskrbljenost 650.000 gospodinjstev. Reaktor bo Švicarjem v izjemno pomoč pri premagovanju energetske krize, ki jo preživlja ves svet.
Britanski premier Boris Johnson je letos po napadu Rusije na Ukrajino opozoril, da se mora Evropa energetsko osamosvojiti, in napovedal, da bo Velika Britanija, ki jedrsko energijo obravnava kot zeleno, zgradila en reaktor na leto. V tem trenutku jedrska energija predstavlja 16-odstotkov dobave energije v državi, cilj pa je, da se približajo Franciji.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je februarja letos že pred ruski invazijo napovedal, da bo jedrsko že izjemno suverena Francija zgradila še 14 novih jedrskih elektrarn, ki ji bodo pomagale do energetske neodvisnosti, kar po njegovih besedah predstavlja renesanso nuklearne energije. Francija že zdaj pridobiva 70 % elektrike iz jedrskih elektrarn, nove elektrarne pa naj bi do leta 2050 poskrbele za popolno energetsko neodvisnost in pravi prehod v brezogljično družbo. Franija je bila eden od glavnih promotorjev odločitve Evropske komisije, da jedrsko energijo proglasi za zeleno, medtem ko je francoski kandidat Zelenih lobiral, da se vse jedrske elektrarne v državi v imenu varnosti čim prej ustavijo. Na srečo so v Franciji politično marginalni.
Za razliko od Nemčije, kjer imajo zeleni ogromno političnih vzvodov tako med levimi kot desnimi političnimi strankami. Neverjetna politika Angele Merkel pod vplivom zelenega lobija, ki je z močno medijsko promocijo svojih civilizacijsko uničujočih idej v koalicijo pripeljal tudi stranko zelenih, je bila rezultat desetletij naprezanja industrijskih profiterjev, ukvarjajočih z vetrnicami in fotovoltaiko.
Zato danes Nemčija, ki je na milost in nemilost energetsko prepuščena fašističnemu ruskemu režimu, skregano z vsako racionalnostjo še naprej ruši varne jedrske reaktorje in namesto njih postaja še bolj odvisna od ruskih energentov, kuri celo premog, ki v ozračje v enem dnevu spusti več ogljikovega dioksida kot vse jedrske elektrarne v Nemčiji v vsej svoji življenjski dobi skupaj.
Nemčija in Francija sta eksperimenta različnih pogledov na nuklearno energijo – ena z jedrsko vizijo, druga z vizijo obnovljivih virov. Rezultati eksperimenta pa so jasni. Sosednji državi sta diametralno nasprotno uspešni: Francija plačuje najnižjo ceno za elektriko v EU, Nemčija pa najvišjo. Francija izpušča 45 % manj škodljivih emisij kot Nemčija.
Fizike pač ni mogoče ogoljufati. Jedrska energija ni le varna, varčna in zanesljiva – fizični proces, ki ga izkoriščamo za proizvodnjo energije iz nuklearne fuzije, je eksponentno učinkovitejši od obnovljivih virov energije tudi v času, ko veter piha z orkansko hitrostjo in sonce sije s polno intenziteto.
Javno mnenje se sicer spreminja tudi v Nemčiji. Po zadnji raziskavi več kot 70 odstotkov volivcev zelenih podpira jedrsko energijo, politiki socialistično-zelene koalicije pa še kar vztrajajo na popolnem umiku jedrskih elektrarn iz omrežja, pri čemer se sklicujejo na varnost. Sodobne tehnike proizvodnje so medtem poskrbele, da se nikoli več ne bo zgodila še ena Fukušima ali Černobil – prva se je zgodila zaradi slabe umeritve elektrarne v prostor in malomarnosti, druga zaradi komunističnega prelaganja odgovornosti na druge.