Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je sporočil, da bo Avstrija znova podaljšala nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko, o tem pa bodo Evropsko komisijo tudi obvestili. Kot je pojasnil, je podaljšanje nujno, ker nadzor na zunanjih schengenskih mejah ne deluje. Omenil je, da se je okrepil migracijski pritisk na Italijo in da Slovenija beleži “300-odstotni porast” nezakonitih migracij. “Zato je nujno, da se Avstrija pravočasno odzove in se pripravi,” je poudaril. “Ker se moramo in se bomo pod vsakršnimi pogoji izognili situaciji, s kakršno smo se soočili v zadnjih letih,” je dodal. Avstrija bo zato po njegovih besedah ohranila nadzor in povečala pritisk na “tihotapsko mafijo”.
Golobova vlada je neuspešna tudi na področju migracij. Ena od njenih prioritet, ko je nastopila, je bila odstraniti ograjo na južni meji, kar je popolnoma neodgovorno dejanje in neodgovorno igranje z varnostjo vseh državljank in državljanov. Izgovor za odstranitev je bil med drugim tudi, da ograja ne deluje. A s tem dejanjem je vlada na široko odprla vrata migrantom in jim dala vedeti, da je nezakonito prehajanje meje očitno v Sloveniji dovoljeno in dobrodošlo.
Gerhard Karner je danes pojasnil, da je bil v zadnjem letu velik migracijski pritisk, zato je bilo nujno nadaljevati nadzor na notranji schengenski meji z Madžarsko in Slovenijo. V zadnjem času se sicer število nezakonitih migracij zmanjšuje, kar je avstrijski notranji minister označil za posledico tega nadzora. Ta po njegovih besedah ostaja nujen za varnost avstrijskih državljanov, dokler ne deluje nadzor na zunanjih schengenskih mejah.
Nazadnje je Avstrija nadzor na meji med Slovenijo podaljšala novembra lani, in sicer do 11. maja letos. Med razlogi za vnovično podaljšanje nadzora je Dunaj tedaj navedel povečanje migracijskih tokov, med drugim tudi zaradi vizumskih politik na Zahodnem Balkanu, povečanje sekundarnih migracij zaradi trenutnih razmer na zunanji meji EU ter aktivnosti organiziranih skupin tihotapcev.
Poročilo ministrstva za notranje zadeve: štirikrat več ilegalnih prehodov kot lani
Za razliko od lanskega leta je največji pritisk nelegalnih prečkanj meje v začetku letošnjega leta opaziti na območju novomeške policijske uprave, kjer so zabeležili skoraj 60 odstotkov vseh primerov, medtem ko je bilo na območju koprske uprave prvi mesec leta 30 odstotkov vseh primerov. Poročilo ministrstva za notranje zadeve ugotavlja, da je bilo veliko višje kot lani v tem času tudi število izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. Skupaj jih je bilo 4763, kar je več kot petkrat več v primerjavi z letom 2022, pri čemer je šlo v četrtini primerov za državljane Afganistana, v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko jih skoraj ni bilo, pa je letos precej primerov prosilcev iz Maroka, Rusije, Kube in Indije.
Sara Kovač