Poslanska vprašanja Golobovi vladi so zaznamovala začetek rednega plenarnega zasedanja. Premier Robert Golob bo poslancem odgovarjal v petek, ker je danes po navedbah premierjevega kabineta zaradi drugih neodložljivih obveznosti zadržan.
Poslanec SDS Andrej Poglajen je ministrici za kulturo Asti Vrečko zastavil vprašanje v zvezi z zagotavljanjem sredstev za Unesco dediščino, ki predstavlja enega izmed najbolj pomembnih faktorjev kulture, ki ga naša država premore. Kot je pojasnil poslanec, sam prihaja iz kraja, kjer je velik del njihovega mesta pod zaščito Unesco dediščine. “Vendar pa na žalost ugotavljamo, da s strani države nimamo zadostne finančne podpore za oskrbovanje in nadgrajevanje naše ponudbe znotraj Unesca”.
Financiranje dediščine je po njegovih besedah urejeno v zakonu o varstvu kulturne dediščine, v katerem je navedeno, da mora država zagotavljati financiranje preko proračuna ministrstva, ki je odgovorno za osrednje področje. “Proračun RS na žalost ne zagotavlja direktnih sredstev za investicije v Unescovo dediščino. Po drugi strani pa tudi na razpisih, ki jih ministrstvo objavlja, Unescova dediščina ne prinaša zadostno število točk, da bi omogočalo konkretne prednosti krajem, ki imajo Unesco dediščino za izbor na samih razpisih,” je pojasnil in kot primer izpostavil Kaiser Park v Idriji. Gre za razpis, ki je bil večkrat prijavljen na kulturno ministrstvo v času več vlad in nikoli izbran. “Gre za eno najbolj pomembnih, zgodovinsko in tehniško gledanih lokacij, ki predstavljajo, bom rekel, sam srž oziroma središče Unesca v Idriji,” je poudaril in ministrico povprašal, kako bo država zagotavljala ustrezna sredstva za Unesco dediščino in če lahko pričakujemo, da bodo z vidika točkovanj kraji, ki imajo Unesco dediščino, končno imeli malo večji poudarek, da dediščino tudi vzdržujejo.
Ministrica je v svojem odgovoru pojasnila, da po zakonu o javnem interesu za kulturo lahko na ministrstvu za kulturo z občinami sodelujejo in namenijo denar izključno preko razpisov. “Imamo različne mehanizme, na katere se tudi občine lahko prijavljajo. Razpisi so večji in manjše narave, imamo tudi razpis, ki je dvoleten, za obnovo dediščine, kamor se bo pač lahko prijavil,” je pojasnila in dodala, da se strinja, da bi imeli določen fond sredstev, namenjen zgolj Unescovi dediščini. Nato je ministrici na konkretnem primeru točkovanja predstavil, kako malo dodatnih točk se pri točkovanju v praksi dobi, če gre za Unescovo dediščino, in dodal, da se mu zdi ta pri nas zelo podcenjena.
Kot naslednji je novinarsko vprašanje infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek postavil poslanec NSi Aleksander Reberšek. Zanimalo ga je, v kakšni fazi so infrastrukturni projekti v Spodnji Savinjski dolini. Sam ima namreč občutek, da nekateri projekti že dlje časa stojijo, nekateri pa se zelo počasi razvijajo. Bratuškova je vztrajala, da toliko stvari, kot se v tem trenutku dogaja v Savinjski dolini, se ni v zgodovini RS kadar koli. “Res je, da je veliko teh projektov povezanih s popoplavno sanacijo. Se pravi, je bila okoliščina, ki je državo prisilila v investicije, mogoče nekoliko žalostna. Ampak ja, toliko kot se danes vlaga v Savinjsko dolino in na Koroško, se ni v zgodovini Slovenije.” Približno 150 milijonov evrov več je po njenih besedah namenjeno za ceste v letu 2025, kot je bilo leta 2021. Ob tem je priznala, da je še vedno kar nekaj izzivov z zagotavljanjem zemljišč.
“Po navadi se tukaj stvari nekoliko zapletejo in postopki trajajo dlje, kot bi si želeli,” je navedla in dodala, da je delež cest v slabem in zelo slabem stanju v letu 2024 prvič po dolgih, dolgih letih (od leta 2009, 2010) padel pod 50 odstotkov. “Daleč od tega, da bi bili s tem zadovoljni. Treba bo delati naprej, ampak očitno stvari gredo v pravo smer,” je vztrajala ministrica in dodala, da mu bo podatke o konkretnih projektih posredovala v pisni obliki. Reberšek je v odgovoru dejal, da bo čez par mesecev preveril, kako se zadeve premikajo. Dal pa je vedeti, da mu izgovarjanje na poplave ni po volji, zanimalo ga je tako, kaj so delali pred letom 2023. “Poleg tega pa ste za popoplavno sanacijo sredstva počrpali iz EU. Dajte mi povedati, po Sloveniji, ali so bili tudi drugi kraji deležni asfalta ali samo tam, kjer se je izvajala popoplavna sanacija?” “Mi asfalta ne vidimo v Spodnji Savinjski dolini,” je navedel v znak kritike.
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je izpostavila, da je v okviru državnega prostorskega načrtovanja predvidena postavitev petih vetrnih elektrarn na območju Loga, konkretno v občinah Rogatec in Žetale, in sicer znotraj naravovarstvenega območja Natura 2000, kjer se nahajajo pomembni vodni viri, med drugim tudi izvir reke Sotle. “Predvidena je postavitev posamezne vetrnice do višine 220 metrov, kar seveda pomeni, da bodo po višini enakovredne ali celo višje od Donačke gore, ki meri v višino 882 metrov, kar bo seveda trajno spremenilo naravno podobo in vplivalo na značaj samega prostora,” je izpostavila in dodala, da večina prebivalcev v občinah Rogatec in Žetale postavitvi teh vetrnic nasprotuje. V luči nasprotovanja njihovi postavitvi je poslanka ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra povprašala, zakaj se nadaljujejo postopki umeščanja vetrnih elektrarn na območju Loga in zakaj država nima sprejete celovite strategije, ki bi postavljanje objektov OVE usmerila najprej na degradirana območja, industrijske cone in druge manj občutljive lokacije.
Slovenija ima po njegovih besedah ustrezne strateške načrte, kot je Nacionalni energetski podnebni načrt, ki je bil pred nekaj meseci nadgrajen in poslan na Evropsko komisijo v pregled. Hkrati imamo tudi prostorsko strategijo, imamo sprejeto državno podnebno strategijo, vse te strategije pa predvidevajo tudi različne akcijske načrte. “Vsaka pobuda mora biti skladna z vsemi državnimi sprejetimi strategijami, z zakonodajo in akcijskimi načrti,” je pojasnil in dodal, da je ta pobuda tudi bila. Bila je bila vložena leta 2019, investitor pa so Dravske elektrarne Maribor. Postopek se vodi pri ministrstvo za naravne vire in prostor. “Zdaj za enkrat smo v fazi, kjer se je odločba o celoviti presoji vplivov na okolje zahtevala,” je pojasnil in dodal, da se v postopku presoje vplivov na okolje določijo tveganja in skladno s tem se mora ravnati. “Sploh še nismo tam,” je poudaril in omenil, da sicer spodbujajo investitorja, da komunicira z javnostjo, predvsem z lokalno javnostjo, da se najde rešitve, ki bi čim bolj ustrezno naslovile morebitne negativne vplive, ki se bodo verjetno skozi presojo vplivov na okolje morale identificirati.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v uvodu poslanskega vprašanja, namenjenega ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel, spomnila, da so eksperti pred enim mesecem posredovali odprto pismo Vladi RS, kjer so opozorili, da je kanal C0, ki bo oziroma se gradi čez vodonosnik v Ljubljani, sporen tako iz pravnega kot tehničnega vidika, predvsem pa z zdravstvenega vidika. “Na ta odziv sem čakala mesec dni, s strani vlade pa ga ni bilo, tudi z vaše strani ne,” je bila kritična poslanka.
Ministrico Prevolnik Rupel je spomnila, da je njena dolžnost, da si prizadeva za krepitev in varovanje zdravja ter preprečevanja bolezni. Izredni profesor dr. Miran Brvar iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo iz UKC Ljubljana je po njenih bedah jasno povedal, da ta kanal prinaša tveganja za onesnaženje čiste pitne vode. V odpadnih vodah se bo namreč število toksičnih snovi in kemikalij samo še nabiralo. “Gre za rakotvorne snovi in te snovi delujejo tudi kot hormonski motilci ter povzročajo številna bolezenska stanja in okvare, človeškemu organizmu pa lahko škodujejo dolgotrajno.” Profesorica, ki je prav tako podpisana pod poziv vladi, da se kanal C0 ustavi, prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, pa je med drugim povedala, da naš sistem, zdravstveni sistem ni sposoben obravnavati toliko zastrupitev, če bi do tega prišlo. “Do zastrupitve te vode pa bo prišlo, kajti ni kanala, ki ne spušča, in te snovi bodo pronicale do izvira oziroma do vodovodov. Zato vas sprašujem, ali ste v zvezi s tem s komer koli govorili? Ste pozvali strokovnjake na pogovor? In kakšno je vaše mnenje, kot tista prva, ki bi morala biti tudi v vlogi varuhinje zdravja?”
Ministrica je izpostavila, da je mnistrstvo za okolje, podnebje in energijo tisto, ki vodi postopek presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja. Ministrstvo odloča o sprejemljivosti nameravanih posegov oziroma o tem, ali je zanje treba izvesti presojo vplivov na okolje. “Znotraj tega postopka je ministrstvo za zdravje pristojni mnenjedajalec in v kolikor mora podati mnenje, za to zaprosi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ker je bilo odločeno, da presoja vplivov na okolje, ki obsega tudi presojo, vpliva na zdravje ljudi, za celoten projekt izgradnje kanala C0 ni potrebna, ministrstvo za zdravje ocene, kakšen je vpliv na zdravje ljudi, ne more podati, ne more zahtevati od NIJZ.”
Bah Žibertova je bila šokirana nad odgovorom ministrice za zdravje. NIJZ je namreč dvakrat izdalo negativno mnenje, ki ga je ministrstvo podprlo. “Ali verjamete NIJZ? Verjamete v strokovne odločitve NIJZ? To vprašanje je na mestu. Verjamete zdravnikom, ki so podpisali dve leti nazaj javno pismo naj se kanal ustavi? Ali zaupate strokovnemu svetu UKC, ki je prav tako pozval, naj se kanal ustavi?”
Spomnila je, da ko se je 2015, 2016 odločalo o presoji vplivov na okolje, se NIJZ oziroma ministrstva ni vprašalo za mnenje. “Ponovno je bil postopek leta 2020 in se jih je vprašalo, pa so dali negativno mnenje. Vaša vlada, v kateri vi sedite, pa ste zdaj odločali o tem, da ta postopek, se pravi presoja vplivov na okolje ni potrebna. Ja, ni potrebna in ta sklep je sedaj v presojanju na sodnih instancah,” je pojasnila poslanka in še enkrat povprašala, ali ceni strokovna mnenja, in opozorila, da bo prišlo do zastrupitve vode za več kot 300 tisoč ljudi, in če pozna načrt, kako bo prišlo do sanacije, ko bo prišlo do te zastrupitve.
Ministrica je v odgovoru pojasnila, da pozna mnenja NIJZ. “Obe mnenji nista mnenji o posledicah vpliva izgradnje kanala C0 na zdravje prebivalstva, ker se NIJZ s potekom trase ne strinja, to je bilo mnenje NIJZ v letu 2019 in 2020. Tako da mnenje NIJZ je že podano,” je navedla v odgovoru in dodala, da presoja vplivov na okolje zajema tudi presojo vpliva na zdravje. “Vendar ker postopek ne teče, mi pa smo znotraj ministrstva za zdravje, to pa je znotraj postopka mnenjedajalec, ne moremo v tem trenutku, kjer postopka ni, zaprositi NIJZ za mnenje,” je zaključila. Poslanka je vztrajala, da bi morala biti Prevolnik Ruplova kot ministrica za zdravje glasnica, ko gre za varovanje zdravja, in da bi morala storiti kar koli, da se ta gradnja ustavi. “To je vaša dolžnost, spoštovana,” je bila jasna.
Ž. N.