Danes se poteka redno plenarno zasedanje državnega zbora. Premier Robert Golob in ministri odgovarjajo na poslanska vprašanja o stanovanjski problematiki, dostopnosti do zdravstvenih storitev, aferi Spirit in bilateralnih odnosih med Slovenijo in Izraelom.
Poslanec SDS Andrej Poglajen je premierju Robertu Golobu kot prvi zastavil vprašanje v zvezi s stanovanjsko problematiko. Slednji je premierja spomnil, da smo lahko med drugim poslušali obljube o gradnji 30 tisoč neprofitnih najemniških stanovanj, na koncu pa je padla obljuba o vzpostavitvi mehanizma za 3 tisoč najemnih stanovanj vsako leto po letu 2026. “Ko je bilo 100 dni vlade, je eden izmed vaših ministrov dejal, da so lopate že pripravljene. Po 1000 dneh bi pričakovali vsaj kakšno položeno opeko, vendar temu pač ni tako.”
Po besedah poslanca pa so številke tiste, ki razkrivajo resnico. “V letu 2023 ste Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) dokapitalizirali s približno 25 milijoni evrov, za leto 2024 ste potem namenili še dodatnih 25 milijonov, za letošnje leto namenjate temu skladu 100 milijonov evrov in podobno tudi za naslednje leto,” je izpostavil in dodal, da je rezultat tega, da je SSRS do sedaj v letih 2023 in 2024 zgradil manj kot 400 stanovanj na leto, od tega več kot polovico iz mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) iz časa Janševe vlade. Poslanca je na račun povedanega zanimalo, ali bodo končno povedali, da je bila obljuba o 30 tisoč stanovanjih in kasnejša obljuba o 3 tisoč stanovanjih na leto lažna. Premierja je vprašal, zakaj ni govora o spodbudah za stanovanjsko problematiko na podeželju, kar je sicer zapisano v koalicijski pogodbi, in čemu so s političnimi odločitvami povzročili še dodaten dvig najemnin, s tem ko je bil davek na oddajanje dvignjen s 15 na 25 odstotkov.
Premier Golob je v uvodu svojega odgovora povedal, da so ga obiskale maškare, ki so mu poslale sporočilo, da pust ni namenjen samo odganjanju zime, ampak tudi odganjanju slabih energij. “Jaz si res želim, da obiščejo vse poslanske skupine in to sporočilo predajo naprej.” Stanovanjska politika po njegovih besedah predstavlja eno od osrednjih politik te koalicije in te vlade. Ob nastopu mandata pravi, da so omenili, da želijo doseči preboj v dveh mandatih. “Zato ker se ne da drugače, kot da gradiš dva mandata,” vztraja Golob. V letošnjem letu pravi, da je predviden začetek gradnje 2000 stanovanj. Do volitev pa še več.
“Maškare res odganjajo zimo, vaša vlada pa odganja stanovanja za mlade,” je premierju sporočil Poglajen, ki je trditve premierja označil kot lažnive. Spomnil je, da Poslovna politika stanovanjskega sklada, sprejeta v letu 2021, narekuje stanovanjsko politiko do leta 2025. Izpostavil je, da so tam projekti, s katerimi se sedaj hvali aktualna vlada. “Kaj dejansko delate? Projekte prejšnje vlade označujete za svoje projekte, in to je neka stalnica pač znotraj trenutne koalicije. Oprostite, v Sloveniji imamo pregovor, ki pravi “Zrno na zrno, pogača, kamen na kamen, palača”, v času te vlade pa lahko dodamo trditev “Laž na laž, Golobove vlade staž”. Kajti vse, kar sedaj poslušamo, so prazne obljube,” je navedel kritično.
.@andrejpoglajen predsedniku @vladaRS: 🏘️ Projekte prejšnje vlade @JJansaSDS označujete za svoje projekte in to je neka stalnica znotraj trenutne koalicije. Oprostite, v Sloveniji imamo pregovor, ki pravi zrno na zrno, pogača, kamen na kamen, palača. V času te te vlade pa lahko… pic.twitter.com/BqYaMiFtxE
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 3, 2025
Golob še kar vztraja, da so ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Poslanko NSi Ivo Dimic je zanimalo, kdaj lahko državljani pričakujejo pravočasno dostopnost do zdravstvenih storitev. “Zdravstvo je bila, je in bo ključna prioriteta te vlade, tega ne skrivamo in od tega ne bežimo, ravno obratno,” je uvodoma poudaril Golob. Prioriteto mora imeti po njegovih besedah javni zdravstveni sistem. “Vsi naši ukrepi gredo v to, da bomo krepili javni zdravstveni sistem. Zakaj? Zato, ker je ravno ta javni zdravstveni sistem tisti, ki lahko vsakomur od nas, ne glede na njegov materialni položaj, omogoči, da pride do najbolj kvalitetnih zdravstvenih storitev. In po tem je Slovenija znana v svetu,” pravi in vztraja, kako naj bi Sloveniji zavidal marsikdo, “da lahko do najbolj kompliciranih in najbolj zahtevnih in tudi v resnici najdražjih operacij vsak pride brezplačno”.
Priznal je, da sam sistem sicer potrebuje še marsikatero dopolnitev, spremembo. “Zato pa tudi izvajamo reformo,” pravi. Čeprav je znano, da je vlada lani dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovala v obveznega, je vztrajal, da so ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Po njegovih besedah se je s tem znižal strošek za te storitve, katerih dvig je bil s strani zavarovalnic napovedan pred dvema letoma. Poslanka NSi je v svojem odgovoru premierja med drugim opozorila, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega prispevka ni nobena reforma, samo v ZZZS se je preusmerilo še malo več denarja. “Sprememb v njegovem delovanju in sprememb za večjo učinkovitost javnega zdravstva pa ni bilo nobenih,” je dodala in opomnila, da so se za 18 odstotkov povečale čakalne vrste v dobrih dveh letih njihovega mandata, pri tem pa državljani za zdravstvo plačujejo vedno več. Omenila pa je tudi, da so Zakon o zdravstveni dejavnosti kot škodljivega označile zdravstvene organizacije, v svojem mnenju ga je raztrgala tudi Zakonodajnopravna služba Državnega zbora.
Poslanca Anžeta Logarja je zanimalo, kaj bo po izbruhu afere Spirit vlada storila z razpisom javne agencije Spirit za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski ter savinjsko-šaleški premogovni regiji. Premier je priznal, da je šlo v tem primeru za zelo slabo izpeljan razpis, na katerega so se prijavili tudi nekateri podjetniki, ki niso imeli čistih namenov. Vztraja, da sta hitro in odločno reagirala tako ministrstvo kot vlada, razpis pa so razveljavili z namenom, da preprečijo kakršna koli koruptivna dejanja. Spirit pa da je po njegovih informacijah že sprožil kazensko ovadbo proti tistim podjetnikom, ki so poskušali nezakonito priti do previsokega zneska.
Poslanec SDS Žan Mahnič je zastavil vprašanje, ki se nanaša na sprejemanje občinskih prostorskih načrtov OPN-jev, in sicer ga je zanimalo, kdaj bodo začeli spoštovati zakonske roke. Počasne odzive ministrstev, ko želi občina sprejemati OPN, je označil za blokiranje občin in naselij. 122. člen zakona določa 30-dnevni rok, ki se ga niti eno od ključnih ministrstev ne drži. “Odzivi trajajo tudi pol leta ali dlje. Največji problem je Direkcija Republike Slovenije za vode, ki je absolutni rekorder, saj ne odgovarja tudi po osem mesecev ali več, nato pa vedno poda negativno mnenje in od občin zahteva študije in novelacije poplavnih kart, ki bi jih morala v bistvu po zakonu izdelati sama,” je pojasnil. Kot problematično je označil Ministrstvo za kmetijstvo, kjer si dovolijo z mnenji zavrniti skoraj vse predlagane pobude. Problematiziral je, da so mnenja ministrstva brez jasnih meril prepuščena subjektivni izkustveni presoji referentov, ne upoštevajo pa presoj občin, ki najbolje poznajo svoj prostor.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je strinjal, da problematika obstaja. V luči dopolnitve predloga Zakona o urejanju prostora, s katerim ustanavljajo medresorsko skupino, pravi, da so slednjega dali v javno razpravo. Za omenjeno skupino pravi, da si želi doseči, da nekatere stvari dodatno uskladijo z močjo medresorskega dela. “To je zdaj prvi korak. Nadalje v zakonu pišem, da v 30 dneh ali v tistem roku, kot ga zakon predvideva, mora dati mnenje. Če ga ne da, se šteje, da je dano.”
Poslanka Anja Bah Žibert je na seji Novaka opomnila, da se v Sloveniji dogaja okoljski škandal – gradnja kanala C0 nad največjim vodonosnikom, ki zagotavlja vodo 300 tisoč prebivalcem Ljubljane in tistim, ki v mesto prihajajo. “Ta projekt je sinonim za deviacijo, tako pravno kot tehnično in zdravstveno. Primer brez primere, ki se v državi ne bi smel dogajati.” Ker so v koalicijsko pogodbo zapisali, da bodo bolj vključevali stroko, je ministra Novaka povprašala, zakaj se niso odzvali na njihovo kritiko v zvezi s kanalom C0.
Novak pravi, da razume njeno skrb. Vodni viri so po njegovo eni izmed najbolj pomembnih, tako s strateškega vidika kot z vidika življenja in zdravja ljudi. Pravi, da se mu zdi problematično, da je glavno mesto Ljubljana praktično med zadnjimi, ki ima urejen sistem kanalizacije, odvajanja in čiščenja voda. Pravi, da se je zavzel, da bodo v novih kohezijskih perspektivah poskušali urediti tako zagotavljanje pitne vode kot tudi odpad in urejanje odpadnih voda. “Nekdo se je odločil, da bo tako gradil in nekdo je tudi izdal dovoljenja pred osmimi leti. Danes so upravne zadeve rešene in so v tem trenutku gradbena dovoljenja formalno pravno veljavna. Gradbeno dovoljenje lahko razveljavi samo sodišče in nihče drug,” je izpostavil in dodal, da upa, da bodo v komisiji zaključili in ugotovili odgovornost tistih, ki so kar koli počeli. Pravi, da noben minister ali kdo drug ne more prepovedati gradbenega dovoljenja, ki je dokončno. “Jaz si seveda želim, da bi prišlo do ustrezne rešitve.”
Poslanka Alenka Jeraj je poslansko vprašanje zastavila ministrici za kulturo Asti Vrečko. Uvodoma je poslanka spomnila, da je kulturno ministrstvo v zadnjih dveh letih sprejelo kar nekaj ukrepov, s katerimi izboljšujejo položaj samozaposlenih v kulturi (zvišanje sredstev za njihove projekte, prevzeli so plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka, uvedli nove poklice …). Zanimalo jo je, ali drži, da je član Levice in samozaposleni v kulturi Ištvan Išt Huzjan član komisije, ki dodeljuje štipendije in ki naj bi jo dobil tudi sam. Zanimalo pa jo je, koliko nas je lani stalo plačevanje štipendij in obveznega zdravstvenega prispevka v primerjavi z leti prej. Ministrica Vrečko je odgovorila, da drži, da samozaposlenim plačujejo celotni zdravstveni prispevek, ki so ga prej plačevali sami. Glede delovnih štipendij je povedala, da je zanje leta 2021 šlo 340 tisoč evrov, 2022 pa 414 tisoč evrov, sedaj se je zvišalo na 700 tisoč evrov.
Številke, ki jih je navedla ministrica, je poslanka označila za visoke in podala vprašanje, čemu se pri upokojencih obvezno zdravstveno zavarovanje odračuna od pokojnine, pri kulturnikih pa temu ni tako. Povpraševala je tudi, ali nameravajo pri kulturnikih v zvezi s prispevkom za dolgotrajno oskrbo postopati na enak način. Zdravstveno zavarovanje se po besedah ministrice krije iz proračuna. “To ni za vse samozaposlene, ampak samo za tiste, ki zaprosijo in dosegajo seveda vse pogoje za to. O vsem tem pa seveda odloča komisija. To morajo na pet let obnavljati. In tu ne gre za avtomatsko dano pravico,” je med drugim povedala. Ni pa podala odgovora v zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na člana Levice in pa okrog plačevanja dolgotrajne oskrbe.
Poslanec Andrej Hoivik je ministru za finance Klemnu Boštjančiču v luči sage podjetja Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki zastavil vprašanje, kdaj bo kot minister pristojen za odlok o strategiji upravljanja z naložbami predlagal vladi, da to podjetje in še eno iz Maribora preoblikujejo v podjetji, ki sta strateški naložbi. Strošek bo po njegovih besedah neizmerno večji za državo, če bodo ti ljudje obstali na cesti in bili nezaposleni. Boštjančič je glede invalidskih podjetij v državni lasti najprej povedal, da jih upravlja SDH na podlagi odloka o strategiji upravljanja naložb države. Ta strategija je bila po njegovih besedah lani po desetih letih ponovno sprejeta. “Torej, gre za en zelo obsežen dokument, ki se ga seveda ne sprejema ali pa popravlja vsako leto.” Navkljub temu pa pravi, da je ministrstvo za finance kot prvo predlagalo predlog novega odloka o strategiji upravljanja naložb države. Pravi, da je vlada enotna, da je potrebno izrecno poudariti družbeno odgovorno upravljanje invalidskih podjetij s strani SDH. Pravi pa, da ni rešitev, da opredelijo posamezno naložbo za strateško. Opredelitev posameznih naložb za strateške namreč po njegovo pomeni, zgolj, da država poleg gospodarskih zasleduje tudi strateške cilje in predvsem prinaša nekaj omejitev.
“Spoštovani minister, dobro berem odloke, tudi podučil sem se, in to, kar ste zdaj rekli, ne drži. Če imate namen dolgoročno rešiti podjetje CSS in tudi Bodočnost, nenazadnje je postopek zelo jasen. Podjetje se kategorizira kot podjetje strateške naložbe. To drži, pravniki vam bodo povedali,” je ministru zatrdil Hoivik. Minister je vztrajal pri svojem in ob tem dodal, da družba na podlagi predloga Mesca ne bo šla v stečaj in ne bo šla v likvidacijo. Za to družbo pa je po njegovo potrebno najti dolgoročno rešitev v smislu ustreznega poslovnega modela.
Ž. N.