Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti Slovenije. Junija je bila napovedana rast v višini 5,8 odstotka v letošnjem in 2,4 odstotka v prihodnjem letu, a bo ta po novem petodstotna, prihodnje leto pa se bo spustila na 0,8 odstotka. Inflacija bo ostala visoka. Čeprav Banka Slovenije padec razlaga z eksternimi dejavniki (predvsem razmerami na mednarodnih finančnih in gospodarskih trgih), pa je neizpodbitno dejstvo, da sta padec gospodarske rasti in prevzem vlade s strani nove koalicije Roberta Goloba premosorazmerna. Gre za naključje ali je leva vlada pripomogla k slabim gospodarskim izgledom?
Viceguvernerka Banke Slovenije Tima Žumer je razložila, da so “obeti šibkejše rasti v primerjavi s predhodnimi napovedmi predvsem posledica velike negotovosti, vztrajanja inflacijskih pritiskov in šibkejše gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju. Navedla je, da bo rast v letu 2024 znova dosegla 2,4 odstotka, v letu 2025 pa 2,3 odstotka.
Tudi inflacija bo vztrajala na visokih stopnjah in bo letos 9.3-odstotna, prihodnje leto pa 6.8-odstotna. “Ocenjujemo, da je skupna inflacija vrh dosegla julija. Še vedno pa se krepi osnovna inflacija, za katero ocenjujemo, da bo vrh dosegla marca prihodnje leto,” je dodala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten. Najnovejše napovedi ECB-ja kažejo, da bo gospodarska rast v evrskem območju prihodnje leto nižja od predhodnih pričakovanj, rast cen pa bo v napovednem obdobju višja. Gospodarska rast se bo tako glede na osrednjo napoved po letošnji 3,4-odstotni rasti prihodnje leto upočasnila na 0,5 odstotka, v letih 2024 in 2025 pa ponovno okrepila na 1,9 in 1,8 odstotka.
Inflacija bo še vztrajala
Inflacija naj bi še nekaj časa vztrajala blizu trenutnih ravni, nato pa naj bi ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojev v dobavnih verigah in normalizacije stroškovnih pritiskov, prihodnje leto začela izraziteje zniževati. Člani Sveta Evropske centralne banke so v četrtek tri ključne obrestne mere zvišali za 50 bazičnih točk. “Glede na znatno povišane inflacijske napovedi pričakujemo, da bomo obrestne mere še zviševali,” je napovedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Golobov prevzem oblasti je v korelaciji z gospodarskim padcem
Dejstvo je, da se je rast začela ohlajati z nastopom nove vlade, nekateri spremljevalci gospodarskih razmer pa so fenomen celo poimenovali kot “Golobov efekt”. Res je, da finančne trge in gospodarske dobaviteljske verige v zadnjih časih pretresa vojna v Ukrajini in plačevanje starih grehov zelenega prehoda za vsako silo. Razmere se slabšajo v celotnem območju ECB in videti je, da je ta veliki poraženec vojne v Ukrajini. A le vprašanje časa je, kdaj bodo morali domači analitiki priznati, da si Golobova vlada kar se tiče pomoči gospodarstvu (oz. oviranja le-tega) ne dela nobenih uslug, kar utegne v teh volatilnih časih biti še bolj usodno.
Padec povezan z novimi davčnimi bremeni?
Kot je že po prejšnjih padcih pojasnil ekonomist Primož Bohinc: “Menim, da je padec rasti gospodarstva predvsem povezan z napovedanimi davčnimi obremenitvami, ki naše gospodarsko okolje delajo še bolj nekonkurenčno, podjetja pa so se zaradi povečanja stroškov dela primorana odrekati zaposlovanju in tudi investicijam.”
Zasebni sektor vedno manj konkurenčen
Dejstvo je, da časi, kot smo jim priča, gospodarstvu ne prizanašajo. Zato je treba z gospodarstvom delati v rokavicah – zadnja stvar, ki jo podjetja v tem trenutku potrebujejo, so višanje davčnih bremen, nestanovitna zakonodaja in strašenje z novimi birokratskimi omejitvami in celo izničenje Janševe dohodninske reforme, ki bo vsem znižala plače, zasebni sektor pa naredila še manj konkurenčen v primerjavi s sosednjimi državami – ne pozabimo, da imajo Avstrijci tudi socialno kapico, zaradi katere vrhunski inženirji tam dobijo veliko višjo neto plačo za enak bruto kot v Sloveniji. V državi, ki ne zna obdržati vrhunskega kadra, nimajo mednarodne korporacije nobene motivacije, da tukaj ostanejo, kaj šele, da pri nas investirajo. To pa dolgoročno, ne glede na razmere po svetu, pomeni v najboljšem primeru gospodarsko stagnacijo v primerjavi s podobnimi državami (Češka, Estonija, Slovaška, Madžarska). Težko gremo mimo dejstva, da so nas baltske države in države Višegrajske peterice v zadnjem času dohitele, nekatere pa (če upoštevamo BDP merjen po realnih življenjskih stroških in plačah) tudi prehitele. Najbrž se bomo morali – z ali brez Goloba – skupinsko zamisliti, kaj počnemo narobe.
Andrej Žitnik