Na poziv Martine Legan Janžekovič, županje Občine Metlika, so v sredo, 17. julija 2024, sklicali sestanek, saj občani v zadnjem času pogosto kličejo na pomoč zaradi vsakodnevnih incidentov, ki jih vršijo romski prebivalci. Večinsko prebivalstvo je na kritični točki.
Zaradi bojazni, da bi slabo ukrepanje državnih organov in dvom v učinkovitost njihovega ukrepanja posamezne občane vodilo do tega, da bi zakon vzeli v svoje roke, se je občina po podporo obrnila na pristojne državne institucije.
Sestanka so se udeležili:
- Helga Dobrin – državna sekretarka, Ministrstvo za notranje zadeve, predsednica delovne skupine za obravnavo romske problematike;
- Gregor Hudrič, vodja službe za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi;
- Robert Ferenc – namestnik generalnega direktorja policije;
- Marjan Štubljar – vodstvo PU Novo mesto;
- Peter Dirnbek Vatovec – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
- Marko Lemaić – Ministrstvo za pravosodje;
- Alenka Klepec – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport;
- Jože Tanko – predsednik komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti;
- Stanko Baluh – sekretar, Urad vlade RS za narodnosti;
- Marjan Hudorovič – predstavnik združenja Forum romskih svetnikov;
- Maja Brinc – pomočnica direktorice, CSD Dolenjska in Bela krajina, enota Metlika;
- Branko Ambrožič – vrtec Metlika, ravnatelj;
- Janko Strahinić – OŠ Metlika, ravnatelj;
- predstavniki Krajevne skupnosti Dobravice;
- predstavniki Krajevne skupnosti Gradac;
- predstavniki Krajevne skupnosti Rosalnice;
- predstavniki Krajevne skupnosti Suhor;
- prebivalci vasi Dole;
- predsednica in člani komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v Občini Metlika;
- predstavniki Občine Metlika.
Županja je uvodoma pojasnila, da po neuradnih podatkih na območju Občine Metlika živi 450 Romov. Poudarila je, da zadev ne smemo posploševati, saj niso vsi Romi slabi, vendar ponavljajoča nasilna dejanja posameznikov oz. posameznih družin “mečejo črno luč” na celotno skupnost. Delila je tudi opažanja, da je do nedavnega veljalo, da se Romov ni treba bati. Stare generacije Romov, ki so kljub zgolj delno uspešni integraciji kot temeljno vrednoto razvijale spoštovanje do večinskega dela prebivalstva, pa se umikajo mladim in številčnejšim generacijam, katerih razmišljanje je vse kaj drugega kot odnos medosebnega spoštovanja. Mlajše generacije Romov so postale nadute, ohole, predrzne. S provokacijami izzivajo incidente podkrepljene z miselnostjo, da jih nihče ne more ustaviti.
Skladno s tem se je spremenil tudi odnos večinskega prebivalstva. Če je šlo prej za sožitje in razumevanje, je to nadomestil strah. Če je šlo prej za toleranco, je to nadomestil neustrezen odnos, saj Romi lahko počnejo vse, kar želijo. Če so prej potekale blagovne menjave, se večinsko prebivalstvo zdaj čuti manjvredno, saj Romi kljub nedelu s socialnimi transferji živijo lagodno, udobno, za svoje prekrške niso kaznovani, ne spoštujejo pravil in niso sankcionirani. Ne samo to – zaradi podatkov o višini socialnih transferjev se večina počuti ogoljufana, saj za nedelo prejemajo več denarja kot aktivno delovno prebivalstvo – za delo.
Zakaj je večinsko prebivalstvo diskriminirano?
Predsedniki krajevnih skupnosti in krajani so obširno poročali o vsakodnevnem nasilju, katerega tarča so. Gre za ustrahovanja, grožnje, nadlegovanja, izsiljevanja, tatvine … Povedali so, da policija svoje delo dobro opravlja in izpostavili vprašanje, kje se potem ustavi. Postajajo apatični in se bojijo romskega maščevanja. Tako o marsikaterem prekršku policije ne obvestijo. Sprašujejo se, zakaj Romi niso kaznovani, ob tem pa so izpostavili tudi sledeče: “Zakaj nismo enaki pred zakonom, zakaj je večinsko prebivalstvo v diskriminiranem položaju?” Zahtevali so odgovore in takojšnje rešitve, ki jih trenutna zakonodaja ne omogoča.
Državna sekretarka Helga Dobrin z notranjega ministrstva rešitev vidi v medresorskem sodelovanju in pripravi zakonodajnih sprememb, ki bi lahko omogočile sistemske rešitve. Namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc je krajanom zagotovil, da bo policija svoje delo še naprej opravljala zavzeto in dosledno, poudaril pa je, da je ključnega pomena, da se vsako kaznivo dejanje prijavi. Po pojasnilih Petra Dirnbek Vatovca z MDDSZ je v pripravi predlog spremembe zakona, ki bo omogočal delno redukcijo socialnih transferjev, a obenem predvideva tudi dodatne finančne spodbude. Maja Brinc, pomočnica direktorice na CSD Dolenjska in Bela krajina, enota Metlika, je prisotne seznanila, da CSD Metlika s stalno prisotnostjo v romskih naseljih spremlja in skozi različne programe spodbuja romsko populacijo k izboljšanju njihovih bivanjskih razmer in k spremembi njihovega življenjskega sloga. Marko Lemaić s pravosodnega ministrstva je poudaril, da smo pred zakonom vsi enaki, da pa je sodna veja oblasti avtonomna in ločena. Krajani so nanj naslovili apel, naj predlog zakonskih sprememb vključuje možnost odtegljaja za plačilo kazni iz socialnih transferjev. Alenka Klepec z MVI je pritrdila ravnatelju metliškega vrtca Branku Ambrožiču, ki je dejal, da sta zgodnja integracija in vključevanje v vrtec ključnega pomena. Ravnatelj je povedal, da načina, kako romsko skupnost prepričati in pridobiti njeno zaupanje, za zdaj še ni našel, kljub posebnemu programu za romske otroke, romski pomočnici vzgojiteljice in dnevnim naporom vpisa romskih otrok v vrtec ni, še tisti, ki so vpisani, pa vrtca ne obiskujejo redno. Marjan Hudorovič, predstavnik združenja Forum romskih svetnikov je ob tem izpostavil, da je bila “mala šola” v preteklosti odlična popotnica romskim otrokom za šolanje. Janko Strahinič, ravnatelj OŠ Metlika, je izpostavil, da bo v novem šolskem letu kar 30 % prvošolčkov Romov. Glavno težavo predstavlja jezikovna bariera, saj sta le 2 romska otroka obiskovala program predšolskega varstva. Stanko Baluh z Urada vlade RS za narodnosti rešitev vidi v sodelovanju in vključevanju Romov v vse oblike družbenega življenja. Jože Tanko, predsednik Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, rešitev problematike vidi v vnovični afirmaciji paketa zakonskih sprememb, ki so ga župani 11-ih občin Dolenjske in Bele krajine minulo leto naslovili na Državni zbor RS. Tako kot županja se sprašuje, kje so obljubljene rešitve.
Na koncu je prevladala misel, da so temelji za uspešnejšo integracijo Romov vzgoja in izobraževanje, dosledno prijavljanje kaznivih dejanj in aktivno izvajanje zakonodaje z vključevanjem vseh pristojnih institucij.
Moja Dolenjska