“Ves čas nam nekako govorijo, da Slovenci nismo vojaki, da nimamo svojih visokih častnikov, ampak prav ta knjiga dokazuje nasprotno,” je dejal slovenski pisatelj Ivan Sivec v tokratni oddaji Beremo. V eni izmed svojih novih knjig je namreč razkril pomemben del slovenske zgodovine, ki potrjuje, da so imeli Slovenci pomemben položaj v preteklosti.
V tokratni oddaji Beremo se je voditelju Metodu Berlecu pridružil gost Ivan Sivec, eden najbolj branih slovenskih pisateljev. Spregovorila sta o novih izdanih knjigah, ki so nastale izpod njegovega peresa, med katerimi je tudi nekaj takih, ki bi morale biti obvezno čtivo v slovenskih šolah.
Tretja knjiga, ki je bogata tudi s slikovnim gradivom, v zbirki Slovenski narodni buditelji izpod peresa Ivana Sivca prinaša črtice o življenju in delu prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. V tretji knjigi zbirke Slovenski narodni buditelji pisatelj Ivan Sivec obravnava še eno pomembno zgodovinsko ime iz vrst slovenskega duhovništva, razsvetljenca, jezikoslovca, časnikarja in zavednega rodoljuba Valentina Vodnika (1758–1819), ki velja tudi za prvega slovenskega pesnika. Roman, zgrajen iz biografskih črtic, temelji na dolgotrajnem in natančnem raziskovanju Vodnikovega življenja in dela, besedilo pa je prepleteno s številnimi citati njegovih zapisov in pesmi.
Sivcu se zdi, da je Vodnik eden izmed tistih ljudi, s katerim se tudi danes vedno bolj srečujemo oziroma se z njegovimi besedami srečujemo tudi v današnjem času, “predvsem pa mi je fantastično to njegovo vsestransko delo in tudi veliko prizadevanje za Slovence, da bi jih nekako prebudil, da bi jim dal vse tisto, česar še nismo imeli do tistega časa”, je dejal Sivec.
Sivec: imam občutek, da postajamo manj Slovenci
Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava je njegova 181. knjiga. Na vprašanje voditelja, zakaj tak naslov, je Sivec pojasnil, da je bilo “treba nekako prebuditi tudi ljudi v tem času, on je – veste, koliko časa nazaj je on živel – že takrat začutil, da je treba Slovence nekako navdušiti, jim dati neko samozavest in nekako pomagati k temu, da se zavedajo, da imamo slovenske korenine, da smo na slovenski zemlji, ampak tudi v današnjem času se mi zdi ta stvar aktualna. Imam občutek, da vedno manj postajamo Slovenci oziroma da nekako nočemo priznati, da smo Slovenci”, je dejal in poudaril, da se mu zdi, da smo tudi vedno bolj ogroženi ravno zaradi lege na stičišču več kultur.
Valentin Vodnik je bil slovenski pesnik, urednik in prevajalec. Je veliko ime za slovensko književnost in kulturo, velja za enega prvih slovenskih domoljubov. Bil je tudi urednik prvega slovenskega časopisa Ljubljanske novice in avtor prvih slovenskih učbenikov za gimnazije. Svoje delo je posvetil promociji slovenskega jezika in kulture ter spodbujanju narodne zavesti med Slovenci.
Vodnik mu je bil že od nekdaj vzor, predvsem njegova alpska poskočnica, preprosto rimanje in dejstvo, da z manj besedami pove veliko. Po Vodniku se je zgledoval tudi France Prešeren, ki je že kot deček prebiral Vodnikove pesmi. Čeprav imamo vsi Vodnikovo domačijo za njegov rojstni kraj, Sivec pove, da ta podatek ne drži, omeni pa tudi, da je kar nekaj popravkov v njegovem življenjepisu. A Vodnik ni prebudil domoljubnih čustev samo v Sivcu, njegove besede in življenje staganila tudi duhovnika Martina Goloba, nekdanjega bohinjskega župnika in avtorja spremne besede, ki se je ob branju prav tako čutil nagovorjenega.
Sivec je razkril pomemben del slovenske zgodovine
Pred slovenskim kulturnim praznikom je Sivec izdal še eno knjigo z naslovom Vse generalove skrivnosti. “Knjiga odkriva del zgodovine, ki je bil doslej popolnoma neznan. Ves čas nam nekako govorijo, da Slovenci nismo vojaki, da nimamo svojih visokih častnikov ampak prav ta knjiga dokazuje nasprotno,” je dejal Sivec. V nadaljevanju je povedal, da je imel srečo, da je prišel do virov informacij s pomočjo dveh pomembnih slovenskih zgodovinarjev – doc. dr. Miha Šimca in dr. Rajmunda Lamprehta in tako v obliki biografskega romana do podrobnosti razkril doslej neznanega, a izjemno pomembnega slovenskega junaka – Jerneja Basaja (1719–1784), prvega slovenskega generala.
Jernej Basaj je bil rojen v Vopovljah, po domače pri Jerasovih v občini Cerklje na Gorenjskem. Čeprav večini neznan je bil Basaj pravzaprav zelo pomembna osebnost. Na Dunaju so odkrili veliko podrobnosti o rojaku iz cerkljanske fare, o tem, kako je šel k vojakom, kako je napredoval v majorja, kako se je izkazal v mnogih bitkah in na koncu, kako je prišel do naziva general in plemiškega naslova. Vsa Slovenija je s to knjigo obogatena z novim pogledom na našo bogato preteklost. “Slovenci smo bili na zelo pomembnem položaju in tudi na ozemlju, kjer so se recimo avstrijske in nemške dežele lahko razvijale svobodno. Mi smo v bistvu bili tisti branik,” je poudaril.
V zbirki Dotik srca je izšla tudi Sivčeva knjiga Moja lepa Ukrajinka. Gre za pretresljivo ljubezensko zgodbo med Ukrajinko Ólenko in Slovencem Vitom, pripoved pa je tudi globok protest proti ruski agresiji in zoper jalovo moč svetovne skupnosti, ki te vojne ne zmore ustaviti. Z voditeljem sta se strinjala, da o vojni v Ukrajini tretnutno mediji bolj malo poročajo, kar se Sivcu ne zdi dobro. Meni namreč, da je vojna zelo blizu nas in da “premalo naredimo, organizacija ZN pa tako rekoč nič. Tisti moment, ko lahko nekdo z vetom prepreči eno resolucijo oziroma ne more ustaviti diktatorja, je nekaj narobe tudi s svetom”, je dejal Sivec, ki dodaja, da se o vojni v Ukrajini premalo govori.
“Celo takrat, ko je šel naš predsednik prvi na obisk, je bilo to popljuvano oziroma čudno, kot da se izpostavlja, v bistvu pa je dal narodu moralno podporo, če že mi kot majhen narod ne moremo dati velike materialne pomoči, čeprav ljudje so dobri in so tja veliko poslali,” je izpostavil Sivec. Poleg omenjenega ljubezenskega romana je izšel še roman Sonce v megli iz časa napada ižanskih kmetov na grad in govori o prvem pomladnem dihu Slovencev leta 1848. Sivec je prepričan, da bi morala biti ta zgodba obvezna vsebina v slovenskih učbenikih, saj gre za izredno pomembno zgodbo.
Sivec meni, da je možno potegniti vzporednice s današnjim časom in današnjo situacijo, saj “prihajamo na rob s tole trenutno oblastjo in slej ko prej, če ne bo prišlo do realnejših rešitev, bodo ljudje tudi stopili bolj skupaj in se zavzeli za svoje pravice, ker je nujno“, je dejal Sivec. Berlec je ob tem poudaril, da ljudje iz različnih področij stavkajo, medtem ko jih predsednik vlade Robert Golob pušča vnemar, s čimer se Sivec strinja in dodaja, da je potrebno – za primer pri zdravnikih, ko je odločba ustavna – odločbo spoštovati in uresničiti. Kritičen je bil tudi do osrednjih medijev, ki zdravnike ob tem prikazujejo kot “krivce”, a ti se le borijo za svoje pravice.
Sivec je ob koncu oddaje povedal, da zanimanje za slovensko zgodovino raste, pri čemer je kot prednost svojih knjig izpostavil prav to, da vsak lahko poišče v njih tudi nove in zamolčane informacije oziroma take, o katerih osrednji mediji sploh ne poročajo. “Meni se dogaja celo to, da me RTV Slovenija ne povabi, zadnjih 38 knjig v kulturnih oddajah nisem mogel predstaviti. Nekaj časa sem pošiljal povabila, nekaj časa sem pošiljal še knjige, nobenega odziva. Lani sem pisal odgovornemu uredniku Andražu Pešlju, da je on odgovoren za to, ker njegovo kulturno uredništvo nič pri tem ne naredi in preprosto ne odgovori,” je priznal Sivec, ki sicer nima nič proti različnim vsebinam, a je prepričan, da mora biti vzpostavljeno neko ravnotežje vsebin, za katere je odgovoren prav odgovorni urednik. Katere vsebine bi morale biti po Sivčevem mnenju bolj izpostavljene, kako to počnejo tudi ostale razvite države in kakšna je bila gostova zaključna misel, si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Vljudno vabljeni k ogledu!
Tanja Brkić