V oddaji 24UR zvečer je ministrica za pravosodje Andreja Katič doživela hudo blamažo, ko so jo njeni sogovorniki in voditelj očitno razkrinkali zaradi pomanjkanja rešitev za vedno bolj razširjeno nasilje mladoletnikov. V družbi doktorice socialne pedagogike Leonide Zalokar in pravnega eksperta Mihe Šepca je Katičeva poskušala pojasniti vladne ukrepe na področju obravnave mladoletniškega nasilja, vendar je bila v trenutkih, ko je poskušala zagovarjati svojo politiko, brezkompromisno soočena z realnostjo. Voditelj Uroš Slak ji je tudi očital manipulacije.
Pogovor je sledil ob zadnjem šokantnem videoposnetku s Ptuja, v katerem mladoletniki brezobzirno zlorabljajo svojo žrtev. Voditelj Uroš Slak je ministrico vprašal, ali se odgovorni za preprečevanje tovrstnih incidentov ukvarjajo resno, pri čemer je izpostavil nevarnost, da lahko Slovenijo čaka tragedija, podobna tisti iz Beograda iz leta 2023.
Pravni strokovnjak Miha Šepec je v oddaji ostro kritiziral obstoječo pravno ureditev, saj mladoletniki, mlajši od 14 let, ne morejo biti kazensko odgovorni, kar po njegovem mnenju pomeni, da pravni sistem v Sloveniji pusti otroke in žrtve na cedilu. “Nimamo nobenih pravnih postopkov za nasilne otroke, mlajše od 14 let. Ti lahko grozijo, izsiljujejo, pridejo z nožem na šolo, pa se ne bo nič pravnega zgodilo,” je bil jasen Šepec, ki je opozoril, da so potrebni prevzgojni ukrepi in ukrepi s strani države, da bi otrokom, ki jih starši ne morejo obvladovati, nudili pomoč. “Starši in žrtve ostanejo brez pravnega varstva, in to preprosto ni v redu,” je povedal.
Andreja Katič je poskušala zavrniti kritiko, a je bila hitro postavljena na laž. “Vsa stroka pravi, da je 14 let tista meja, ko naj otrok ne bi bil kazensko odgovoren,” je zatrjevala, ko je razpravljala o predlogih zakonodajnih sprememb. Vendar so ji sogovorniki hitro nasprotovali. Leonida Zalokar, doktorica socialne pedagogike in psihoterapevtka ter ravnateljica Strokovnega centra Planina, je opozorila, da “ta zakon že večkrat ni uspel” in da je država še vedno v fazi posvetovanj brez konkretnih rezultatov, hkrati pa izpostavila, da je “sistem preveč zaščitniški” in ne zadostuje potrebam družbe.
V trenutku, ko je ministrica trdila, da predlogi niso naleteli na odobravanje, je Šepec še enkrat izpostavil, da 14-letna meja ni nujno prava, saj so nekateri evropski sistemi, kot je Švica, mejo postavili na 10 let, da bi bolje obvladovali problematiko nasilnih mladoletnikov. “Če otrok, star 13 let, vzame pištolo in strelja v šoli, ker ve, da ne bo kazensko odgovoren, zakaj bi pravo takšne posameznike še naprej ščitilo?” je vprašal. Takrat je voditelj Uroš Slak ministrici Katič jasno povedal, da “manipulira” z besedami.
Slovenski sistem ni ustrezno pripravljen na primer iz Srbije
Polemika med ministrico in njenima sogovornicama se je stopnjevala. Katičeva je kljub temu trdila, da bi bilo nevarno spreminjati zakonodajo zgolj zaradi posameznih primerov. “Mislim, da je najbolj nevarno spreminjati zakonodajo zaradi enega ali dveh primerov,” je izjavila. Njeni sogovorniki so se zavedali, da slovenski sistem ni ustrezno pripravljen na takšne primere, saj postopki trajajo predolgo in niso dovolj individualizirani. “V Sloveniji se staknejo glave skupaj in se sprašujejo, kam bomo dali otroka?” je dodala Zalokar, ki je pohvalila forenzične oddelke v tujini, kjer bi v podobnih primerih otroci prej dobili ustrezno obravnavo.
Na koncu je ministrica še poskušala umiriti razmere in dejala, da pravzaprav vsi trije enako razmišljajo, in podala (prazno) obljubo, da bo ministrstvo pripravilo zakonodajo za obravnavo mladoletnikov, vendar so njeni sogovorniki ostali skeptični. “Marsikaj moramo narediti, vendar to ni vse v pristojnosti ministrstva za pravosodje,” se je otepla odgovornosti in zaključila.
Sara Kovač