Potem ko je vlada konec maja izrazila soglasje s predlogom resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, bi človek upravičeno pričakoval, da bo koalicijski ustroj, tako kot je to sicer tudi v navadi, enoten pri njeni podpori v hramu demokracije. A temu le ni bilo tako. Kakšna resolucija je torej to, da je celo vsi v koaliciji ne podpirajo, bi se ob tem lahko povprašal marsikdo.
Pri glasovanju o obrambni resoluciji, kjer je med drugim predviden dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še v letošnjem letu, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030, je le 38 poslancev glasovalo za, šest pa proti. Pri čemer naj omenimo, da so tri glasove za prispevali celo poslanci NSi in pa enega poslanec italijanske narodnosti Felice Žiža.
Iz vrst največje vladne stranke celo glas proti
Če je pričakovano, da glasov za obrambno resolucijo niso podprli v koalicijski Levici, kjer si tudi prizadevajo za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, pa toliko večje presenečenje predstavlja glasovanje poslancev iz vrst koalicijskih strank Gibanje Svoboda in SD. Proti sprejetju resolucije je v največji stranki glasovala poslanka Lena Grgurevič, glasovanja za resolucijo pa so se vzdržali njeni naslednji poslanski kolegi: Miroslav Gregorič, Darko Krajnc, Aleš Lipičnik in Rastislav Vrečko. Med svobodnjaki pa so bili medtem na glasovanju odstotni naslednji poslanci: Robert Janev, Tereza Novak, Aleksander Prosen Kralj in Dejan Süč.
V SD sta glas za prispevala le dva poslanca, in sicer Predrag Baković in Soniboj Knežak. Nihče sicer v njihovih vrstah ni glasoval proti, so se pa glasovanja vzdržali kar trije poslanci: Meira Hot, Bojana Muršič in Jonas Žnidaršič. Na glasovanju pa medtem ni bil prisoten vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.
Medtem večina poslancev NSi ni bila prisotna na glasovanju, ravno tako pa ni glasoval nihče iz vrst največje opozicijske stranke SDS. Poslanec SDS Žan Mahnič je bil na četrtkovi seji kritičen do omenjene resolucije. Ta je namreč prepričan, da bo od članic Nata na prihajajočem vrhu v Haagu zahtevan višji dvig obrambnih sredstev, kot jih predvideva resolucija. Podal je oceno, da so zato zahteve resolucije nerealne. Sicer pa pravi, da vlaganje v projekte za dvojno rabo ne more predstavljati “hrbtenice resolucije”.
“Kako boste dobili vojake?” je Mahnič dejal kritično, saj v oči najbolj bodejo kadrovski viri. “Ne morete popolniti niti stalne sestave Slovenske vojske, potem pa govorite o neki rezervi in teritorialnih poveljstvih. Kdo jim bo poveljeval?” je bil jasen po navedbah STA. V skladu z resolucijo je namreč predvidena vzpostavitev obvezne rezerve.
.@ZanMahnic: 🪖 Golob gre na vrh Nata, kjer zahtevajo 3,5 % BDP za obrambo.⁰🇸🇮 Slovenija pa bo sprejela resolucijo o 3 %
❓ Koga zavaja – zaveznike ali državljane?⁰📢 Dvojna igra @vladaRS brez kredibilnosti.#GolobLaže #NATO #obramba #zavajanje #dvoličnost #GolobovaVlada pic.twitter.com/vBOcXwJ9eT— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 12, 2025
Bere se predvsem kot “shoping” lista
Do same vsebine resolucije je kritičen tudi prvak stranke SDS Janez Janša. Resolucija o opremljanju Slovenske vojske do leta 2040 je po besedah Janše edinstven tak dokument pod soncem. “V njem namreč za razliko o postopnem povečanju deleža BDP za opremljanje po letih sploh ni razdelanega ključnega cilja oziroma podatka, koliko vojakov aktivne (10K) in rezervne sestave (30K) bomo sploh vsako leto lahko opremili za te silne milijarde. In kje jih bomo dobili brez obveznega vojaškega usposabljanja,” je ta kritičen.
Kot poudarja Janša, je bistvo vsake vojaške in tudi obrambne moči človek, vojak. “Resolucija brez tega ključnega podatka se zato bere predvsem kot “shoping” lista,” je jasen. S sledilci na družabnem omrežju X pa je Janša delil vsebino predlagane resolucije, da se lahko o njej prepričajo tudi sami:
S. K.