Tako kot so zvončki, trobentice in vijolice znak pomladi, so sestanki zimzelenega predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in kasnejšega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana z igralci na področju medijev in gospodarstva znanilec skorajšnjih volitev. Viri so nam sporočili, da se je spet zgodil eden tradicionalnih predvolilnih sestankov.
Tokrat naj bi se Kučan na kosilu na gradu Otočec sestal z novinarjem Bojanom Budjo, nekdanjim urednikom Dela, zdaj pa urednikom Slovenskih Novic in z Jožetom Colaričem, večnim predsednikom uprave Krke. Takih sestankov so poznavalci slovenske politike vajeni že vsaj od smrti Janeza Drnovška in posledičnega propada LDS, odkar je nato Kučanova skrajna frakcija prevzela vajeti na levoliberalni strani slovenske politike s konceptom novih obrazov. Pomembno je, da je šlo za kosilo na prestižni lokaciji, ne za slučajno kavo, kjer so se dobili trije znanci, kot naj bi se to zgodilo sredi Ljubljane, kjer so kofetkali Robert Golob, Zoran Janković in Kučan.
Predvolilne priprave?
O čem so se pogovarjali, viri niso povedali, je pa iz preteklih podobnih sestankov mogoče zaključiti, da gre za predvolilne priprave tako Kučanu zvestega delno ali povsem državnega gospodarstva in Petričevih medijev. Colarič je v tem omizju seveda priključek do gospodarstva, Budja, ki sicer obvladuje večino informacijskih tokov na Petričevem delu, hkrati pa urednikuje masovno tiskano publikacijo v državi (Slovenske Novice), pa do medijev.
Ker je šlo očitno za organiziran sestanek, lahko špekuliramo, da so se udeleženci pogovarjali o tem, kako bodo izpeljali prihajajoče predvolilno obdobje, v katerega že vstopamo, saj smo pred – za globoko državo – najpomembejšem obdobju parlamentarnega volilnega cikla, ko se želijo znebiti starega novega obraza, imajo pa že pripravljenega novega, ki še pa ni ustrezno politično znan. V tem trenutku arhitektom novih obrazov “nagaja” Robert Golob, ki še ni spoznal, da je že politično truplo, na drugi strani pa se še trudijo za ustrezen preboj retorično spretnega, a nekarizmatičnega Vladimirja Prebiliča, ki se je po naših informacijah vlogi novega mesije levice nekaj časa tudi upiral, saj je plača v Bruslju veliko boljša kot na Gregorčičevi v Ljubljani.
Pri percepciji prebivalcev poleg Odlazkove neformalne hobotnice pri percepciji javnosti do politikov ključno vlogo igrajo Slovenske Novice, ki so edine v državi s še omembe vredno publikacijo med dnevniki. Zaradi rumene vsebine jih berejo tudi ljudje, ki se običajno za politiko ne zanimajo, bolj jih zanima, kako je kak pijan moški z lopato pokončal ženo in jo zakopal v vrtu. Slovenske Novice so skupaj s Pop TV-jem in prej omenjeno Odlazkovo neformalno mrežo odigrale ključno vlogo pri tem, kako je javnost sprejela Roberta Goloba – spomnimo, da so se ob nastanku Gibanja Svoboda njegove številke vrtele okrog 15 odstotkov, potem pa ga je medijski angažma potisnil v stratosfero.
Colarič v tem primeru predstavlja pomembno frakcijo slovenskega gospodarstva, ki je odvisno od nadaljnjega sodelovanja z Rusko federacijo tudi po invaziji na Ukrajino. Znano je, da Kučanova mirovniška struja že od leta 2022 praktično ponavlja kremeljske enovrstičnice o tem, da je za vojno kriva tudi Ukrajina, in agitira za to, da EU preneha z oboroževanjem Ukrajine. Novi kandidat globoke države Prebilič je podobnega mnenja. Je morda na ruski trg orientiran del gospodarstva dobil zagotovilo, da bo Prebilič deloval v interesu vzpostavljanja ponovnih odnosov z Rusijo?
Ni prvi tak sestanek
Da se Kučan sestaja z vojsko političnih agitatorjev, s katerimi načrtuje ponovni prevzem oblasti z drugo politično lutko, nam viri sporočajo že vse letošnje leto, kar res nakazuje, da je Golobovega obdobja skoraj konec oz. da trenutna vlada deluje le še v prostem teku. Edini razlog, da še obstaja, je, da se popravi ugled že skoraj propadlih skrajno levih koalicijskih partnerjev (SD in Levica) in da se glasovi iz Gibanja Svoboda prelijejo v Prebiličevo “novo” Vesno.
I. K.