Pri oblikovanju Evropske komisije se pojavljajo številne dileme, kot je vprašanje centralizacije EU in neupoštevanje odločitev držav članic s strani stare nove predsednice komisije Ursule von der Leyen. Ta je po izvolitvi pozvala države članice naj predlagajo kandidate za komisarje obeh spolov, po neuradnih informacijah pa naj bi celo favorizirala trenutnega komisarja Lenaričiča.
Včeraj je kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije Tomaž Vesel v Bruslju opravil spoznavni pogovor z Ursulo von der Leyen. Vesel vsebine ni razkril, saj sta se z von der Leyenovo tako dogovorila. Von der Leyenova, ki jo je Evropski parlament sredi julija ponovno imenoval za predsednico Evropske komisije, je sicer sredi avgusta začela pogovore s komisarskimi kandidati. Najprej se je pogovorila s sedanjimi evropskimi komisarji, ki so jih države znova predlagale za člane komisije, zdaj pa se loteva še pogovorov z novinci.
Po neuradnih informacijah Dnevnika naj bi predsednica Evropske komisije pred pogovorom s Tomažem Veselom obvestila slovenskega premierja Roberta Goloba, da je naklonjena temu, da bi na položaju slovenskega komisarja ostal dosedanji komisar Janez Lenarčič. Von der Leyenova naj bi bila v tem primeru pripravljena Sloveniji ponuditi celo višji komisarski položaj. Te informacije uradni viri niso potrdili, saj v kabinetih Lenarčiča in Goloba navedb za Dnevnik niso želeli komentirati, a jih tudi niso zavrnili.
Še en korak k centralizaciji EU
Ta situacija odpira več vprašanj, zlasti glede centralizacije EU in neupoštevanja mnenj držav članic. Žiga Turk je izpostavil problem centralizacije, ko je dejal: “Ne ocenjujem in ne opredeljujem se do Lenarčiča. Problem je, da če si predsednica Komisije sama izbira komisarja iz države članice, je to še en korak k centralizaciji Unije. Vlada suverene države si česa takega ne bi smela dovoliti.” Poudaril je, kako se Unija z majhnimi koraki centralizira, pri čemer je Slovenija, kot majhna država, primerna za testiranje, ali bo ta proces šel skozi.
Poleg tega se pojavlja vprašanje neupoštevanja držav članic in njihovih predlogov. Vlada in pristojni odbor državnega zbora sta kandidata podprla, predsednica Evropske komisije pa očitno želi diktirati državam članicam, kdo bodo njeni sodelavci. Ta praksa lahko pomeni nadaljevanje trenda centralizacije v EU, kjer države članice nimajo dovolj vpliva pri izbiri svojih predstavnikov v evropskih institucijah.
Kvote so pod vprašajem
Pod vprašajem so tudi spolne kvote. Spomnimo, da je von der Leyen sicer vse države, ki ne nameravajo ponovno imenovati svojega sedanjega komisarja oziroma komisarke, takoj po ponovnem prevzemu funkcije izrecno pozvala, naj predlagajo po dva kandidata, enega moškega in eno žensko. Kot poroča Politico, je svoje predloge doslej podalo 21 držav članic. Nobena od njih ni upoštevala želje von der Leyen. Šestnajst držav je predlagalo le kandidata, vključno s Slovenijo, ki je predlagala Vesela. Pet držav je predlagalo kandidatko, in sicer Švedska, Španija, Finska, Estonija in Hrvaška, poroča Portal24.
A kot je mogoče slišati, naj bi predsednica Evropske komisije v pogovorih s kandidati zelo jasno izražala željo, da bi bila v Komisiji dosežena ženska kvota. Tudi pri tem se pojavlja vprašanje, zakaj potem predlaga Lenarčiča namesto Vesela in ne ženske komisarke, a so očitno zasebni interesi preveliki.
A.G.