Venezuelski diktator Nicolas Maduro je v torek podpisal sporazum z opozicijo, s katerim se je zavezal k izvedbi konkurenčnih predsedniških volitev, ki jih bodo leta 2024 lahko spremljali mednarodni opazovalci. Srečanje med voditeljem in njegovimi političnimi tekmeci, ki je potekalo na karibskem otoku Barbados, je bil prvi stik med stranema po 11 mesecih, poroča brazilski dnevnik Folha de S. Paulo. Bo Maduru končno odklenkalo?
Nadzor nad volitvami je bil eden od pogojev, ki so jih ZDA postavile za omilitev sankcij proti naftni industriji te južnoameriške države. Bela hiša do objave tega poročila zadeve ni komentirala, a je že izjavila, da bi ukrep lahko razveljavili, če diktatura ne bi izpolnila zahtev po izvedbi konkurenčnih volitev. Nadzor nad volitvami in vrnitev s strani režima “prepovedanih” kandidatov v predsedniško tekmo bi lahko pomenil konec Madurove diktature.
Volitve so predvidene za drugo polovico prihodnjega leta, skladno z dokumentom pa lahko vsaka stran izbere svoje kandidate. Čeprav uradno še ni začel svoje kampanje, se pričakuje, da bo Maduro, ki je na oblasti od let 2013, ponovno kandidiral, da se obdrži na položaju. Vodja režimske delegacije in eno glavnih imen čavizma Jorge Rodriguez je izjavil, da je še nekaj odprtih vprašanj, ki jih je treba obravnavati v pogajanjih. Še vedno nerešeno je med drugim tudi vprašanje vrnitve v volilno tekmo prej prepovedanih kandidatov.
Režim je z diktaturo preprečil kandidaturo določenim
Junija je generalni nadzornik režima namreč razglasil neupravičene kandidate, kot so nekdanja namestnica Maria Corina Machado, dvakratni predsedniški kandidat Henrique Capriles in Juan Guaido, ki ga je za začasnega predsednika priznalo 50 držav. Nezmožnost sodelovanja v sporu bi lahko škodovala Corini, favoritki na predizborih opozicije, ki so na sporedu 22. oktobra – diktatura ji je sprva preprečila, da bi kandidirala naslednjih 15 let. Predstavnik opozicije Gerardo Blyde je celo izjavil, da lahko bil sporazum način, da si “prepovedani” potencialni kandidati povrnejo svoje politične pravice, pri čemer mu je nasprotoval Rodriguez z izjavo: “Če ste storili zločin in ste bili zanj obsojeni ali ste bili upravno diskvalificirani, ne morete biti kandidat”.
Minuli četrtek je Madurov režim dal veto opazovalcem EU na volitvah. Rodriguez, ki je še vedno vodja venezuelske narodne skupščine, pa je izjavil, da nobena opazovalna misija iz bloka ne bo smela spremljati volitev. Sporazum, ki določa dovoljenje opazovalne misije – v nasprotju z omenjenim vetom, ki ga je dal Maduro – velja za alternativo za utiranje rešitev za dolgo politično in gospodarsko krizo v Venezueli.
Po poročanju tujih medijev je podpis sporazuma pozdravil tudi levičarki brazilski predsednik Lula da Silva, s katerim sta s svojim levičarskim zaveznikom Maduro 30 minut govorila po telefonu. Po navedbah brazilske vlade sta Lula in njegov levičarski zaveznik v klicu razpravljala o volitvah v Venezueli; sankcijah ZDA proti sosednji državi, oskrbi z električno energijo in tudi predlogih za plačilo venezuelskega dolga z Brazilijo.
Tanja Brkić