Predlog, da se ustava spremeni tako, da se pristojnost imenovanja sodnikov prenese iz državnega zbora na vsakokratnega predsednika republike, je združila del politične opozicije in stroko, ki se skupaj borita proti predlaganim spremembam. Da je postopek sploh prišel tako daleč v parlamentarni proceduri, je “kriva” opozicijska Nova Slovenija, ki predlog sama ob določenih dodanih pogojih podpira.
Predlog ustavnih sprememb je sicer septembra 2022 v parlamentarno proceduro vložila Nova Slovenija, pri tem pa je dobila podporo dveh koalicijskih strank.
Pri tem se predlagatelji s koalicijo sklicujejo na dejstvo, da je slovenska ureditev evropski unikum, ki izvira iz delegatnega sistem SFRJ, na drugi strani pa stroka in stranka SDS predlagateljem očitata, da gre za negacijo demokratičnega parlamentarnega nadzora nad sodstvom, saj je do zdaj sodnike potrjeval demokratično izvoljeni Državni zbor.
V koalicijskih Gibanju Svoboda in Socialnih demokratih skupaj z opozicijsko prvopodpisano Novo Slovenijo med drugim predlagajo, da ministre imenuje ministre predsednik republike in ne državni zbor kot doslej, ko so ministri morali prestati t. i. zaslišanja, pri tem so poudarili, da se s tem približujemo nemškemu sistemu imenovanja funkcionarjev.
Namesto interpelacije posameznih ministrov bi bila po novem vsaka interpelacija interpelacija celotne vlade, s tem predlagatelji obljubljajo, da bi ukinili postopek dolgih celodnevnih interpelacij v državnem zboru.
Najspornejši pa je predlog, ki je v javnosti tudi povzročil največ razburjenja. Sodnike bi imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta. Po trenutni ureditvi sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta. Sodni svet je sestavljen iz enajstih članov, od tega jih pet izvoli državni zbor na predlog predsednika republike (gre za eminence iz področja prava), šest pa je sodnikov (izvolijo jih njihovi sodniški kolegi). Predlagatelji pojasnjujejo, da gre za sistem, smiseln za skupščinske sisteme, za parlamentarne pa je nenavaden.
Pri tem NSi ustavne spremembe pogojuje še s spremembo sodnega sveta, kar je med drugim pozdravil profesor dr. Matej Avbelj. Po tem predlogu v svetu ne bi bilo več večine posameznih interesno-strokovnih skupin – 15 članov bi sestavljalo sedem sodnikov, šest bi jih izvolil državni zbor, svojega člana pa bi dodala še minister za pravosodje in predsednik vrhovnega sodišča. Sestavljalo naj bi ga 15 članov, v katerem bi bilo sedem članov sodnikov, šest članov pa bi imenoval državni zbor, člana bi bila tudi pravosodni minister in predsednik vrhovnega sodišča.
Kaj ustavne spremembe pomenijo v resnici?
Politična igra Nove Slovenije je prebrisana. Tak predlog bi bil nekaj povsem običajnega v Švici, Avstriji, Nizozemski, Franciji ali drugih zrelih evropskih demokracijah. Slovenija pa ima določene – s povojnimi strahotami tlakovane – specifike, ki tak predlog naredijo izključno pri nas za ponovni poskus popolne hegemonije politične levice nad pravosodjem.
Nova Slovenija o tej v 32 letih samostojne države zelo jasni dinamiki ne govori, saj bi priznanje takšne dinamike kot slovenske trajne resničnosti izsililo tudi razpravo o tem, da je treba predsedniku republike kot jasnemu akterju politične (in aktivistične) levice še bolj omejiti pristojnosti, ne pa mu jih še dodati. Ne gre pozabiti na dejstvo, da so očetje ustave funkcijo predsednika omejili tudi zato, da ne bi imel Milan Kučan kot takratni vodilni funkcionar bivšega režima v novi državi preveliko moč. Danes ima prek svojih odposlancev enako moč kot takrat. Če bodo “njegovi” ljudje imenovali sodnike, bo to pomenilo še več procesov tipa Trenta, Patria, Kanglerjevih 22 obtožnic itd., kjer gre za jasno politično zaroto pravosodja proti politikom na desnici.
Sodni svet le navidezno nepristranski
Nova Slovenija se brani, da na drugi strani predlaga tudi spremembo sodnega sveta, ki bi ministrici predlagal nove sodnike, pri tem pa pozablja, da je bil ravno državni zbor v preteklosti filter za politično kompromitirane kandidate, ki so ob bojazni pred premalo glasov odstopili od kandidature, še preden je prišlo do glasovanja.
Tega filtra s spremembo ustave ne bi bilo, “Kučanovi” odposlanci pa bi do nadaljnjega dobili zadnjo besedo pri imenovanju sodnikov. Spremembe sodnega sveta pa bi bile izključno kozmetične. Gre namreč za spremembe, ki jih je pred več kot dvajsetimi leti predlagal pravnik Matevž Krivic. Trditev, da v sodnem svetu ne bi nihče imel večine, je zavajajoča. Od 15 kandidatov bi jih 7 predlagali sodniki (glede na stopnjo “ugrabljenosti” slovenskega pravosodja s strani institucionalne levice to pomeni sedem “levih” glasov), dva bi imenovala še predsednik vrhovnega sodišča (funkcija zacementirana institucionalni levici podobno kot predsednik republike) in minister za pravosodje (v tej vladi torej Dominika Švarc Pipan). V resnici torej govorimo o sodnem svetu, kjer bo od 15 kandidatov v najboljšem primeru osem na strani politične levice in njenih kandidatov, ki bodo še naprej preganjali Janšo, Kanglerja, Radonjića itd. in serijsko oproščala Zorana Jankovića in ljudi iz njegovega političnega kroga.
Ustavne spremembe bodo torej namenjene predvsem dodatnemu monopoliziranju politične levice v pravosodju, kar predstavlja edinstveno nevarnost za delovanje slovenske demokracije. Če bo Nova Slovenija res na koncu dodala svoje glasove za ustavno večino, bo to podobna izdaja desnega volilnega telesa kot leta 2000, ko sta v zaroti paktirali LDS in SLS+SKD, spremenila ustavo in tako prekršila voljo ljudstva, ki je na referendumu leta 1996 izglasovalo večinski volilni sistem. Posledice tiste odločitve vsi Slovenci čutimo še danes. Bomo tudi posledice paktiranja NSi z Golobovo koalicijo?
M. I.