Potem, ko se je na začetku tedna predsednik NSi Matej Tonin “zahvalil za sodelovanje” Šarčevi koaliciji, ki poleg LMŠ vključuje SD, SMC, SAB in DeSUS, je zmagovalec državnozborskih volitev Janez Janša predsedniku republike Borutu Pahorju sporočil, da ugotavlja, da v DZ zaenkrat ne obstaja potrebna večina za oblikovanje stabilne vlade RS za mandat 2018-2022. Ob tem, ko Janša ugotavlja, da še vedno obstaja določena možnost, da se takšna večina kljub vsemu oblikuje v naslednjih tednih, pa se porajajo polemike glede scenarija dogodkov, ki se bodo odvili na političnem parketu.
Pred odločitvijo NSi, da izstopijo iz pogajanj za šeststrankarsko koalicijo, se je najbolj polemiziralo o tem, ali bo NSi sodelovala v Šarčevi mavrični koaliciji ali ne. Nato pa je Tonin v ponedeljek poskrbel za zaplet pri levičarskih strankah, ko je zavrnil sodelovanje s tajkunsko levico (SD), kvazi liberalnima oziroma samooklicanima liberalnima strankama (SMC, SAB) in z Erjavčevo levico (DeSUS), saj v NSi dvomijo v trajnost in stabilnost takšne koalicije.
Tonin je ob razglasitvi odločitve nakazal, da sedaj obstaja možnost, da bi jih lahko Šarčevi koalicijski partnerji s pomočjo Levice v DZ preglasovali. Na vse pogostejša razmišljanja o tako imenovanem portugalskem scenariju – manjšinski vladi s podporo Levice, se je odzval predsednik stranke Luka Mesec, ki je izpostavil bistveno razliko med portugalsko in slovensko politiko: “Če je uspela prva ubraniti pritiske Bruslja po privatizaciji svoje sistemske banke CGD, pa domala cel slovenski politični razred nekritično podpira ekonomsko neupravičeno, nepotrebno ter dolgoročno škodljivo privatizacijo NLB.” Ob tem je Mesec dodal, da se v takšnih koalicijah vsekakor ne vidijo. Ob tem pa je potrebno dodati, da so v Levici kljub temu na vprašanje, če so pripravljeni vstopiti v pogajanja, odgovorili, da bodo počakali na klic. Očitno pa bodo na klic dolgo čakali, saj se je Šarec odpravil na dopust.
Predsednik Pahor je po prejetju Janševega pisma po navedbah Slovenskih novic opravil tudi pogovor s Šarcem, da bi preveril, če obstajajo možnosti, da ta do 23. julija dobi potrebno podporo v parlamentu. Glede na to, da je Šarec Pahorja seznanil, da potrebne večine do omenjenega datuma ne bo imel, Pahor v ponedeljek nikogar ne bo predlagal za mandatarski položaj. Ko se bo Državni zbor RS seznanil z odločitvijo predsednika republike, bodo pričeli teči roki za drugi krog, v katerem bodo lahko poslanske skupine in Pahor predlagali mandatarja. Na voljo bo 14 dni, da se izvoli ali Janšo ali Šarca.
Nove volitve kot najbolj smiselne
LMŠ lahko poskuša zamegliti teren s predlogom o “tehnični vladi”, v katero vnovič povabi NSi, v skrajni sili pa lahko poskusi z mandatarstvom, pri čemer se računa tudi na glas Ljudmile Novak, vsaj enega “manjšinca” in še kakega kupljenega “prebežnika”, tudi iz SNS. Edina kolikor toliko smiselna, pa še to relativno, koalicija bi bila povezava strank, ki v zadnjem mandatu niso bile v vladi. Še bolj smiselne pa so nove volitve. V primeru, če se ne bo izvolilo mandatarja niti v tretjem krogu, bodo volitve oktobra. Če pa se potrdi mandatarja in se potem ne izvoli vlade, pa bodo te verjetno decembra. To opcijo menda vidi tudi Šarec, a se boji zamer stricev. Povezava do Milana Kučana je baje njegova tašča, ki je bila nekoč kuharica v protokolu in navdušenka nad Kučanom. V zadnjem tednu je po teh istih informacijah skušala organizirati skupen dopust Šarca in Kučana na Hrvaškem.
H. M.