Upravno sodišče je pravnomočno odločilo, da je pristojnost odločanja o prošnji za mednarodno zaščito sirskega begunca Ahmada Šamija sedaj na plečih Slovenije, saj se je 23. februarja iztekel šestmesečni rok za predajo Hrvaški, poročata spletni Večer in portal 24ur. Postopek o prošnji za mednarodno zaščito oziroma deportacijo mora država zaključiti v čim hitrejšem postopku. Glede na to, da uradno v Siriji ni več vojne, Slovenija pa ni bila prva varna država, v katero je prišel migrant Ahmad, je odločitev slovenskih organov nedvoumna in bi ga morali vrniti v Sirijo. Ahmad šami bi moral biti sicer že 14. novembra vrnjen na Hrvaško, vendar je premier Cerar protipravno zadržal odločitev pristojnih organov, zaradi česar si je prislužil ustavno obtožbo.
Upravno sodišče je 10. aprila razsodilo, da je polletni rok iz dublinske uredbe potekel 23. februarja letos. Ker Slovenija v omenjenem roku begunca ni predala Hrvaški, v kateri je najprej vstopil v Evropsko unijo, je odgovornost odločanja zato prešla nanjo.
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je namreč trdilo, da je šestmesečni rok začel teči 12. januarja letos, ko vrhovno sodišče ni podaljšalo začasnega zadržanja možnosti predaje, ki ga je uvedlo upravno sodišče konec lanskega leta.
Postopek o mednarodni zaščiti Ahmada mora Slovenija čim prej zaključiti
MNZ v skladu z zahtevami upravnega postopka ni izdalo uradnega akta o zavrženju Šamijeve prošnje, naj Slovenija zaradi spremenjenih okoliščin presodi o možnosti uporabe diskrecijske klavzule, piše v sodbi upravnega sodišča. Zato vrhovno sodišče tudi ni podaljšalo zadržanja možnosti deportacije. Senat upravnega sodišča je v sodbi MNZ opozoril, da rok ni mogel začeti teči na novo, saj ni šlo za odločanje o temelju postopka. Četudi se “organ izvršilne veje oblasti očitno ne strinja s pravnomočno sodbo upravnega sodišča, to ne more biti opravičljiv razlog za neodločanje”, nanašajoč se na zadnjo sodbo upravnega sodišča iz marca letos, so zapisali.
Sodišče je pri odločitvi, da je rok za predajo Hrvaški v konkretnem primeru potekel, upoštevalo, da gre med drugim za obvezujoč rok, ki ga ni mogoče razlagati široko ali širše, kot je izrecno navedeno v dublinski uredbi. Pristojna, da začne postopek o presoji prošnje za mednarodno zaščito Šamija, je tako Slovenija, ki mora postopek zaključiti hitro, saj so v nasprotnem primeru beguncu kršene pravice.
Sodišče EU dalo prav ministrstvu za notranje zadeve
Šami je namreč februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo. Ta se je iztekel 23. februarja letos, zaradi česar so Šamijevi zagovorniki prepričani, da je Slovenija postala pristojna za obravnavo njegove prošnje za azil, še poroča STA.
C. Š.