Pred prazniki je Ministrstvo za zunanje zadeve RS (MZZ) sporočilo Državni volilni komisiji (DVK), da ne more zagotoviti članov volilnih odborov za izvedbo referenduma na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v Clevelandu (ZDA), Bernu (Švica), Ottawi in Torontu (Kanada) ter Canberri (Avstralija).
Gre za skrajno resno zadevo, saj slovenski davkoplačevalci financiramo delovanje teh misij in organizacijo glasovanja v tujini prav zato, da lahko vsi državljani Slovenije ne glede na to, kje se nahajajo, uresničijo svojo volilno pravico.
Ustava Republike Slovenije v 43. členu jasno določa, da je volilna pravica splošna in enaka ter da ima vsak državljan po dopolnjenem 18. letu pravico voliti in biti voljen. Nadalje 44. člen Ustave RS zagotavlja, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Zamujanje ali onemogočanje organizacije glasovanja v tujini tako predstavlja kršitev osnovnega ustavnega načela splošne in enake volilne pravice.
Po 47.a členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) imajo volivci, ki so na dan glasovanja začasno v tujini, možnost glasovati na diplomatsko-konzularnem predstavništvu RS, če to pravočasno sporočijo DVK. Če na referendumu ni mogoče glasovati na določenem volišču, zakon predvideva tudi naknadno glasovanje (48. člen ZRLI). A ti instituti ne morejo delovati brez ustrezno sestavljenih volilnih odborov.
Zakon o volitvah v državni zbor (ki se smiselno uporablja tudi pri referendumu na državni ravni) določa, da predsednik in člani volilne komisije diplomatsko-konzularnega predstavništva imenujejo po predlogih organizacij, ki združujejo Slovence v tujini, pri čemer se upošteva pluralnost teh organizacij. Če predlogi ne prispejo v predpisanem roku (30 dni po razpisu referenduma) ali je število kandidatov premajhno, se lahko v komisijo (a najmanj tri osebe) imenuje osebje diplomatske misije. V praksi pa se mora za vsak odbor zagotoviti vsaj predsednik, njegov namestnik in dva člana.
Glede na dejstvo, da so davkoplačevalci tisti, ki prispevajo k vzdrževanju misij in organizaciji glasovanja (najemnine, tisk glasovnic, nadomestila članom komisij, poštnina, varnostna zagotovila ipd.), je to tako “zaušnica” zanje kot evidentno kršenje ustavne pravice, saj te v tem primeru ne morejo uresničiti. Po ZRLI ima vsak glasovalec pravico vložiti ugovor zoper neizvedbo glasovanja na diplomatskem predstavništvu, kar lahko privede do razveljavitve izida.
S tem so kršena tudi demokratična načela:
- Načelo enakosti (ena oseba – en glas): ko MZZ ne zagotovi odborov, nekateri državljani izgubijo pravico do enakega sodelovanja.
- Načelo univerzalnosti: vsak državljan, ki izpolnjuje pogoje za glasovanje, mora imeti tehnično in organizacijsko možnost glasovati.
- Uresničitev volilne pravice je temelj legitimnosti vsake odločitve, zato je vsakršna ovira v organizaciji dejanje proti duhu demokracije.
Z vprašanji smo se obrnili direktno na Ministrstvo za zunanje zadeve RS kot tudi na Državno volilno komisijo, kjer smo prve vprašali tudi, kakšni so bili konkretni razlogi (kadrovski, administrativni, časovni ipd.), da domnevno niso uspeli imenovati predsednikov, namestnikov in članov volilnih odborov, in kako bo DVK zagotovila, da glasovanje v tujini ne bo neizvedeno in volivci ne prikrajšani. Odgovorov še nismo prejeli.
T. B.