Naj mi cenjeno bralstvo ne zameri, ker sem uporabil tak vulgarizem, ki se sicer za tako resno revijo ne spodobi. Gre namreč za besede, ki jih je prvotno uporabil nekdanji vodja vrhovnega sodišča zoper vodjo opozicije, kar veliko pove o sodni veji oblasti, ki bi prvenstveno morala deliti pravico in delati red na področju najhujših oblik kriminala in politične korupcije, namesto tega pa je samo instrument v rokah tranzicijske levice.
To se vidi preprosto iz vesolja, ker je nekdo aktiven “nasprotnik Janeza Janše” in lahko nekaznovano počne največje svinjarije. Na sodstvo torej ne moremo računati, da bi si upalo obsoditi ljubljanskega gangsterja Zorana Jankovića; je bil topel stisk rok s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Djordjevićem na ljubljanskem stadionu, ki predstavlja svojevrsten simbol barabij in tragedij, preveč poveden.
Za zdaj tudi še ni znano, ali se bo Janković spustil še v en mandat županovanja. Verjamem, da ima velike apetite po milijardah, s katerimi bi prosto upravljal v primeru vodenja Expa, spet je bil za tranzicijsko levico ena od pomembnejših figur, vse dokler se ni preblizu spečal z Vučićevim režimom in s pismom podpore dvignil preveč prahu.
Sloveniji in glavnemu mestu bi Janković naredil največjo uslugo, če bi kot dvojni državljan res sprejel kandidaturo za župana Beograda ali kaj drugega, kar mu je obljubil predsednik Vučić.
Zanimivo bi bilo videti, ali bi mu Srbi oprostili propadli stadion, nepoplačane izvajalce ali kanalizacijo čez zajetje pitne vode. Pri nas ima pač srečo, da smo Slovenci precej strpni do vseh njegovih rabot in da ima za seboj murgelskega škrata.
Marko Puš