Poslanec SDS Žan Mahnič je na vlado Roberta Goloba naslovil poslansko vprašanje, ali ne bi bilo smiselno ukiniti obveznega kuhanja čeljusti. Gre za dilemo, ki naslavlja oz. bremeni lovce in lovke, kot tudi okolje.
“Vladi Republike Slovenije podajam poslansko pobudo, da se v najkrajšem možnem času pristopi k ukinitvi prakse obveznega kuhanja čeljusti uplenjene divjadi za potrebe lovske evidence in ocenjevanja trofej, saj gre za zastarelo in neracionalno prakso, ki so jo številne druge države EU že opustile,” je zapisal v poslanskem vprašanju.
Kot ključne razloge za ukinitev je izpostavil visoko energetsko potrato, negativne okoljske vplive, rabo škodljivih kemikalij, neracionalnost v sodobnem kontekstu in prakse iz tujine.
Visoka energetska potrata
Kuhanje čeljusti zahteva velike količine energije. Po ocenah lovskih družin lahko posamezno kuhanje porabi več deset kilovatnih ur električne energije ali druge vrste energije, kar je glede na število uplenjenih osebkov letno ogromen energetski strošek. V času energetske draginje in prehoda v nizkoogljično družbo je takšna poraba popolnoma nesmiselna.
Okoljski vpliv
Poleg porabe energije kuhanje povzroča tudi porabo vode in onesnaževanje okolja z odpadnimi vodami, ki vsebujejo ostanke tkiv in maščob. V številnih primerih te odpadne vode končajo v naravi, kar predstavlja nepotrebno obremenitev ekosistemov.
Uporaba škodljivih kemikalij
Po končanem kuhanju se čeljusti obdelajo tudi s hidrogen peroksidom (vodikovim peroksidom), da se doseže belina kosti. Gre za snov, ki je ob nepravilnem ravnanju škodljiva za zdravje ljudi (močno draži kožo in oči, lahko povzroča opekline), hkrati pa predstavlja dodatno nevarnost za okolje, saj odplake s peroksidom obremenjujejo vodne vire in tla. Redna uporaba in odvajanje takšnih kemikalij v okolje je v nasprotju z načeli trajnostnega in naravi prijaznega gospodarjenja z divjadjo.
Neracionalnost v sodobnem kontekstu
Namen kuhanja čeljusti je predvsem omogočiti njihovo oceno zaradi lovskih evidenc in trofejnega ocenjevanja, kar pa je danes mogoče opraviti tudi drugače – s sušenjem, zamrzovanjem ali digitalnim beleženjem stanja ob odstrelu (fotografija, skeniranje). Moderni postopki so hitrejši, energetsko učinkovitejši in prijaznejši do okolja.
Dobre prakse iz tujine
V številnih državah EU kuhanje čeljusti ni več predpisano ali pa ni obvezno (npr. Avstrija, Nemčija, Češka), saj so uvedli sodobnejše pristope k ocenjevanju trofej in beleženju podatkov, brez nepotrebnega obremenjevanja ljudi, okolja in energetskih virov.
Ukinitev kot del trajnostnega upravljanja z divjadjo
Slovenija se zavzema za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in varovanje naravnih virov, zato bi opustitev take zastarele prakse bila korak v pravo smer ter vzgled sodobnemu in odgovornemu lovstvu.
“Na podlagi navedenega vlado pozivam, da skupaj z relevantnimi institucijami (Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Ministrstvo za naravne vire in prostor) pripravi predlog za spremembo zakonodaje in pravilnikov, ki bi ukinili obvezno kuhanje čeljusti divjadi ter uvedli energetsko in okoljsko prijaznejše postopke evidentiranja trofej,” piše v poslanskem vprašanju.
Ž. K.