V Argentini danes potekajo ene najbolj odprtih predsedniških volitev v zadnjih desetletjih. Učinki globoke gospodarske krize so se izkazali kot plodna tla za Javierja Mileia, velikega zagovornika ekonomske svobode, ki nikakor ne more obstati v socializmu, do katerega je izredno kritičen. Milei je sicer favorit v predsedniški tekmi, vendar ankete napovedujejo, da bo za izvolitev potreben drugi krog, v katerem naj bi se 9. novembra soočil z levičarskim ministrom za gospodarstvo Sergiom Masso.
Argentinski predsedniški kandidat Javier Milei ima velike možnosti za zmago, čeprav ga levi mediji želijo predstaviti kot “radikalnega desničarja”. Milei nasprotuje političnemu establišmentu in obljublja zagon gospodarstva, primerjajo pa ga z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in brazilskim Jairom Bolsonarom. Milei je samooklicani “anarho-kapitalist” in libertarni ekonomist, ki predlaga dolarizacijo gospodarstva, odpravo valutnega nadzora, zaprtje centralne banke in močno zmanjšanje državne porabe. Zagovarja tudi ohlapnejši nadzor orožja in strožja pravila o splavu.
V Argentini bo danes skoraj 36 milijonov volivcev med petimi kandidati izbiralo novega predsednika. Ankete Mileiju napovedujejo 35-odstotno podporo, kandidatu levosredinske peronistične vladne koalicije Zveza za domovino (UP) Massi pa 30-odstotno. Na tretjem mestu je s 26 odstotkov glasov kandidatka desnosredinske opozicijske koalicije Skupaj za spremembo (JxC) Patricia Bullrich, nekdanja notranja ministrica. Milei je šokiral strokovnjake z zmago na predizborih avgusta, kar ga je izstrelilo v ospredje dirke. Nagovoril je javnost, zlasti mlade, od katerih ima ogromno podporo, samoiniciativno so mu pomagali tudi pri digitalni kampanji.
Dolarizacija gospodarstva, zmanjšanje števila ministrstev
Do hudega boja prihaja, ko je tretje največje gospodarstvo Latinske Amerike v primežu globoke gospodarske krize. 52-letni ekonomist in poslanec, vodja stranke Svoboda napreduje (LLA), je iz obstranskega kandidata postal favorit zahvaljujoč jezi in razočaranju številnih Argentincev v državi s 138-odstotno letno inflacijo in z okoli 40 odstotkov ljudi, ki v nekoč bogati državi živijo pod pragom revščine. Med volilno kampanjo je napovedal ukinitev argentinske centralne banke in večine ministrstev, uvedbo ameriškega dolarja kot uradne valute, radikalno zmanjšanje socialnih programov ter privatizacijo državnih podjetij, izobraževanja in zdravstva.
Politično preganjanje kot pri Trumpu
Tožilec je v petek sprožil kazenski postopek proti argentinskemu kandidatu na predsedniških volitvah ta mesec in obtožil Mileija, da je namerno povzročil padec argentinske valute, ko je spodbujal državljane, naj ne varčujejo v pesosih. Milei je to potezo obsodil kot politično preganjanje le nekaj dni pred volitvami 22. oktobra. Na to je bila vložena pritožba in poziv k preiskavi, Mileievi pa so tožilca obtožili, da skuša “prestrašiti” javnost in da so njegova dejanja “huda žalitev demokratičnega sistema”. Tožilec Franco Picardi je v petek predal kazensko zadevo zvezni sodnici, ki je obtožbo zavrnila, saj v tem trenutku za obtožnico ni dovolj dokazov. Mileiev odziv je bil demantiranje vsake obtožbe, tožilca pa je označil za zaveznika aktualne vlade in dejal, da Picardi “preganja politično opcijo, ki jo voli največ argentinskega ljudstva”.
V objavi na družbenih medijih je Milei dodala: “Nič ne bo preprečilo udarca, ki jim ga bomo zadali na voliščih.” Na tiskovni konferenci v začetku tega tedna je Milei dejal, da tisti, ki so ga kritizirali, poskušajo “očrniti volilni proces ali celo na silo prepovedati najbolj priljubljeno politično silo … ker vedo, da so le nekaj točk oddaljeni od zmage”.
A. H.