Ruska centralna banka je znova dvignila obrestne mere. Z večkratnimi dvigi skuša omejiti vse hujšo inflacijo. Sedaj znaša že 18 odstotkov, ruske oblasti pa ne izključujejo še dodatnega zvišanja.
Višje cene so posledica sankcij, ki jih je implementiral Zahod. Po besedah guvernerke ruske centralne banke se njihovo gospodarstvo sooča z visokimi stroški proizvodnje in težavami s plačili. Te so povezane s povečanim pritiskom Zahoda na države, ki so Rusiji pomagale pri izogibanju sankcijam.
Cene se v Rusiji vztrajno višajo, odkar je Kremelj lansiral vojaško invazijo na Ukrajino, tj. od februarja 2022. Vojna ni potekala po pričakovanjih ruskih oblasti. Zaradi silovitega odpora Ukrajine je bila Rusija primorana izrazito povečati trošenje, kar je vplivalo na dvig plač, to pa posledično tudi na povečanje povpraševanja. Porast javne porabe v kombinaciji z rekordnim pomanjkanjem delovne sile v mnogih sektorjih je ustvaril inflacijsko spiralo, ki se je Rusija ne more znebiti, kot poroča medij France24. Zvezni proračun se je v treh letih povečal za skoraj 50 odstotkov. Letos bo Rusija skoraj 9 odstotkov BDP namenila financiranju vojne industrije.
“Rast domačega povpraševanja še naprej znatno presega zmožnost povečanja ponudbe blaga in storitev. Da bi se inflacija spet začela zniževati, je potrebno dodatno zaostrovanje denarne politike,” sporoča ruska centralna banka. Nekateri analitiki so sicer prepričani, da tudi izrazito visoke obrestne mere ne bodo učinkovito omejile rasti inflacije.
Cene življenjskih potrebščin so sicer občutljiva tema v Rusiji. Velik del prebivalstva namreč nima skoraj nobenih prihrankov, spomini na obdobja gospodarske bede in nestabilnosti pa so še kako živi, kot poroča France24.
Guvernerka centralne banke Elvira Nabiullina je izpostavila še dodatno težavo, s katero se bodo morali Rusi v prihodnje soočiti: “Tveganja sekundarnih sankcij so se dejansko povečala. To vidimo v težki situaciji s plačili.” Sekundarne sankcije bi bile potencialno uperjene proti državam, kot so Kitajska, Turčija in Združeni arabski emirati, če bi te Rusiji pomagale uvažati sankcionirano blago.
Sankcije delujejo
Pred dnevi je skupina finančnih ministrov s Švedske, Danske, Finske, Nizozemske in Poljske ter iz Estonije, Latvije in Litve objavila skupen zapis, v katerem so poudarili, da Rusija laže v zvezi s svojo ekonomsko močjo. “Predsednik Vladimir Putin in njegov avtoritarni režim širita lažno naracijo, da je rusko gospodarstvo močno in da vojni stroj ni prizadet zaradi zahodnih sankcij. To je laž, ki jo je treba ovreči. V resnici obstaja veliko znakov, da se rusko vojno gospodarstvo slabša. Sankcije in drugi ukrepi za oslabitev ruskega gospodarstva so učinkoviti, vendar lahko naredimo še več. Moramo nadaljevati s povečanjem pritiska na Putinov režim in podpirati Ukrajino,” so zapisali.
Navajajo, da ruski BDP sicer izkazuje rast, vendar je ta predvsem posledica velikega fiskalnega stimulusa. Ruski suvereni premoženjski sklad je vse bolj izčrpan, kar indicira finančne težave. Sicer so uvedli ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, kljub temu pa inflacija ostaja visoka, zasebni kapital pa še naprej zapušča državo. Pričakujejo, da se bo produktivnost gospodarstva še zmanjševala, stagnacija pa bo znatno vplivala na ruska gospodinjstva.
Ž. K.