Cene surove nafte na svetovnih trgih bi morale prihodnje leto pasti na najnižjo raven v zadnjih petih letih, so napovedali v Svetovni banki. Pri tem so izpostavili presežno ponudbo tekočega zlata in nespremenjeno povpraševanje na Kitajskem.
“Prihodnje leto naj bi svetovna ponudba nafte v povprečju presegla povpraševanje za 1,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno,” je banka objavila v zadnjem poročilu o svetovnih surovinskih trgih. Do tako velike presežne ponudbe je pred tem prišlo le dvakrat, v letih 1998 in 2020, je poročilo povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Po ocenah banke bo pričakovani presežek nafte tako velik, da bo imel na ceno celo večji vpliv kot morebitni širši konflikt na Bližnjem vzhodu.
Banka je pričakovano presežno ponudbo delno pripisala dogajanju na Kitajskem, kjer ni zaznati povečanega povpraševanja po nafti. K temu prispevajo naraščajoča prodaja električnih vozil, povpraševanja po tovornjakih na utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in upočasnitev industrijske proizvodnje.
Banka ob tem pričakuje tudi, da bo več držav, ki niso del skupine držav proizvajalk nafte Opec ali razširjene skupine Opec+, povečalo obseg črpanja nafte. To bo po pričakovanjih prispevalo k prekomerni ponudbi nafte na trgu in do konca leta 2026 pomagalo znižati svetovne cene nafte za skoraj deset odstotkov.
Vseeno pa naj bi cena črnega zlata ostala približno 30 odstotkov nad petletnim povprečjem izpred pandemije covida-19.
Svetovna banka pričakuje, da se bodo cene hrane letos znižale za devet odstotkov, prihodnje leto pa še za štiri odstotke, tako da bodo obstale okoli 25 odstotkov nad ravnjo, na kateri so bile med letoma 2015 in 2019.
Cene energije naj bi se medtem prihodnje leto znižale za šest odstotkov, leta 2026 pa še za dva odstotka.
STA