Levičarska gibanja in ideologije privlačijo ljudi temnih osebnosti in ljudi z duševnimi motnjami. Ker so levičarske ideologije pretvorili v novodobne sekularne religije, so odlično leglo za odklonske osebnosti t. i. temne tetrade, ki jo sestavljajo narcisi, psihopati, sociopati in sadisti – ljudje z oportunistično osebnostjo torej in s pomanjkanjem empatije.
Vsi ljudje, ki imajo leva politična prepričanja, seveda niso osebnosti t. i. temne tetrade in prav tako ne ljudje s psihičnimi motnjami. Na drugi strani je tudi med desničarji dosti ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Kljub temu je pomembno izpostaviti, da so rezultati znanstvenih študij pokazali, da imajo ljudje, ki podpirajo leve politične ideologije, v povprečju večje težave z duševnim zdravjem, kot jih imajo tisti, ki podpirajo desne politične ideologije. Ena od znanstvenih razlag (politične levice), zakaj naj bi bilo tako, je v tem, da je večji odstotek ljudi, ki so politični desničarji, vernih. Prav zato je duševno zdravje teh oseb na določen način zaščiteno, saj najdejo osebnostno stabilnost v pripadnosti religiji, medtem ko za levičarje, ki naj bi bili v večji meri ateisti, to ne drži.
Argument je smiseln in vsaj delno pojasnjuje razliko v duševnem zdravju, vendar za večjo mentalno stabilnost desničarjev obstajajo tudi drugi razlogi. Niso namreč vsi desničarji religiozni in niso vsi levičarji ateisti. Poleg tega imajo težave z duševnim zdravjem tudi ljudje, ki so religiozni. Resnični vzrok, zakaj imajo desničarji boljše duševno zdravje, je v razlikah med desno in levo ideologijo.
Nove leve ideologije privlačijo oportuniste …
Narava desnih ideologij je takšna, da privlači duševno stabilnejše in navsezadnje tudi razumne ljudi. Na drugi strani pa je narava levih ideologij takšna, da po eni strani bolj privlači osebnostno nestabilne ljudi, ki imajo pogosto težave z duševnim zdravjem, po drugi pa privlači tudi oportunistične osebnosti s pomanjkanjem empatije do ljudi. V tem primeru gre predvsem za narcise, psihopate, sociopate in sadiste. Zakaj je tako? Desne ideologije so nekoč imenovali konservativne, leve ideologije pa progresivne. Konservativnost je v preteklosti, ko ljudje še niso živeli v družbeno nestabilnem svetu, kot ga poznamo danes, pomenila ohranjanje statusa quo in/ali dopuščanje le majhnih in kontroliranih sprememb. To pa je okolje, ki ne privlači oportunistov, ki bi se radi okoristili z revolucijami. Prav te stanje družbe čez noč postavijo na glavo. Nič nenavadnega ni, da je jugoslovanski komunist Moša Pijade na prvem zasedanju Avnoja med komunistično revolucijo, ki se je zamaskirala v narodnoosvobodilni boj, govoril o “velikem ropu” komunistov. Leve ideologije zahtevajo korenite spremembe, in to čez noč, zato so naravni magnet in izgovor za sociopate in druge temne osebnosti, ki rušijo družbo predvsem zaradi osebnega koristoljubja, kot je bilo to značilno za večino komunističnih vodstev. Ta so se najprej s prijateljskim ognjem in drugače znebila idealistov v lastnih vrstah, da ni bilo več nikogar, ki bi jim onemogočal plenjenje za osebno okoriščanje po zmagi v komunističnih revolucijah.
Magnet za bolne oz. šibke osebnosti
Na drugi strani leve ideologije niso privlačne samo za oportuniste, ki bi se radi materialno okoristili. Goreči levičarski aktivisti so pogosto tudi navidezno veliki in nesebični pravičniki, ki bi radi rešili ves svet in svoje ideje vsilili vsem drugim. V resnici gre za take in drugačne narcise, ki v politični zmagi iščejo potrditev iluzije lastne grandioznosti. Pri osebnostih temne triade, med katerimi so najbolj znani narcisi in psihopati, velja, da gre za ljudi, ki verjamejo, da so nezmotljivi in zaradi svoje lastne veličine, o kateri ne dvomijo, upravičeni do tega in onega. Kaj je torej boljšega za take ljudi, kot da v zavetju levih radikalnih ideologij vsemu svetu pridigajo o tem, da mora celo človeštvo nehati uporabljati fosilna goriva ali da morajo biti pripadniki nebelih ras zdaj brezpogojno privilegirani, ker jih je v preteklosti (dozdevno) zatirala bela rasa. “Prebujenstvo” (“wokizem”) je kot naročeno za osebnosti temne triade, ki lahko brez zavor zadovoljijo oz. izživljajo svoje nagone. Ob tem žanjejo javno hvalo, namesto da bi jih zaradi njihovega nehumanega početja razsodna družbena večina stigmatizirala. V svetu zdaj vladajoče politike in osrednjih zahodnih medijev, ki so nasedli “prebujenstvu”, uspevajo različni levičarski politični aktivisti. Ti so pogosto, a ne izključno, ljudje, ki mislijo, da so pomembni in vredni več od drugih oz. da je njihovo mnenje pomembnejše od mnenja drugih. To bi lahko rekli za številne zagovornike radikalnega feminizma in kritične rasne teorije ter radikalne aktiviste, ki so samooklicani voditelji skupnosti LGBT+. Mnogi neomarksisti in anarhisti kot samooklicani revolucionarji razglašajo, da bodo človeštvo rešili pred trpljenjem v sponah kapitalizma (čeprav je prav kapitalizem tudi njim omogočil materialno blaginjo, kakršne zgodovina prej še ni poznala). Pri njih gre predvsem za to, da fantazirajo o moči, uspehu in lastni privlačnosti.
Številni moderni podnebni aktivisti, ki “grmijo” proti ogljikovemu dioksidu, plinu življenja na tem svetu, pričakujejo, da jih bodo ljudje ves čas hvalili in jih občudovali ter jim nikoli nasprotovali. Pogosto kažejo svoje (včasih vidno zaigrane) emocije in dramatizirajo, da bi pridobili pozornost. Mnogi demokratični socialisti zavidajo drugim in poskušajo to svojo osebnostno nevrlino “prodati” javnosti kot vrlino, ker se zavzemajo za pravičnost, čeprav je v njih zgolj preprost egoistični interes, da bi tistim, ki imajo nekaj, česar oni nimajo, to odvzeli. Vsem radikalnim levičarskim aktivistom je skupno to, da govorijo udarno, vendar prikažejo le malo ali nič neizpodbitnih dokazov, ki bi podpirali to, kar trdijo. Na drugi strani je povprečen slepi sledilec levih ideologij šibka in negotova osebnost, na katero zelo enostavno vplivajo drugi – v svinčenih komunističnih časih so totalitarni oblastniki takim lahkovernim sledilcem rekli “koristni idioti”.
Slabo stanje civilizacije slabša duševno zdravje
Svetovno ugledna in nagrajena socialna psihiatrinja Savita Malhotra je objavila študijo, v kateri trdi, da je zdajšnja civilizacija v mnogih pogledih prišla v nasprotje z biološkim ciljem preživetja človeške vrste. Civilizacije so si od nekdaj prizadevale za preživetje ljudi, daljšo življenjsko dobo, družbeni razvoj, umirjeno življenje in individualni razvoj. Vzporedno z evolucijo civilizacije se po njenih besedah dogaja tudi evolucija možganov, ki se morajo ves čas prilagajati in reorganizirati zaradi civilizacijskih sprememb. Prav zato civilizacija pomembno vpliva na razvoj možganov in duševno zdravje. Ker je moderna civilizacija izgubila kompas, ki kaže v smer preživetja človeštva, smo priča škodi za razvoj možganov pri številnih posameznikih, ki so se v tej civilizaciji rodili. Neustrezen razvoj sodobne civilizacije je tako postal dejavnik tveganja za posameznike, katerih duševno zdravje je zaradi tega potencialno ogroženo.
Z rušenjem stoletne oz. tisočletne tradicije zahodne civilizacije in posledično z revolucionarnim preoblikovanjem civilizacije so leve ideologije in njihova dominacija v zadnjem času odločilno pripomogle k temu, da ima danes vse več posameznikov težave z osebnostno stabilnostjo in duševnim zdravjem. Poškodovani oz. deformirani posamezniki se potem pogosto oprimejo teh levih ideologij – pri tem se ne zavedajo, da so v resnici njihove žrtve.
mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist