Projekt “Kanal C0” v Sloveniji je primer evropskega projekta, katerega izvedba je še posebej problematična tako z vidika spoštovanja pravne države kot okoljevarstva, pri njegovi izvedbi se pojavlja celo fizično nasilje. Ker problematika izvajanja tega projekta krepi bojazni, da bi morda lahko prišlo celo do nespoštovanja pravil nacionalne zakonodaje in pravil Evropske unije pri črpanju EU sredstev, se je evropski poslanec Franc Bogovič odločil, da na evropsko komisarko za kohezijo in reforme Eliso Ferreira naslovi pismo v zvezi s kohezijskim projektom “Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja”, ki se izvaja v glavnem mestu Slovenije – Ljubljani – in ki v zadnjem času močno skrbi in straši prebivalstvo Ljubljane ter širšo javnost.
V samem uvodu pisma je evropski poslanec Franc Bogovič pojasnil, da je namen omenjenega projekta, da se zgradi dodatnih 130 kilometrov kanalizacijskega omrežja in nanj priključi gospodinjstva z več kot 22 tisoč prebivalci. “Kot član Odbora za regionalni razvoj v Evropskem parlamentu in nekdanji dolgoletni župan Občine Krško, v kateri smo izvedli mnogo evropskih kohezijskih projektov, se iz prakse zavedam, da so izvedbe nekaterih kohezijskih projektov lahko zelo zahtevne, razdeljene v več faz in na več let. A zgoraj omenjeni projekt “Kanal C0″ v Sloveniji je primer evropskega projekta, katerega izvedba je še posebej problematična, tako z vidika spoštovanja pravne države kot okoljevarstva, pri njegovi izvedbi se pojavlja celo fizično nasilje.”
Ker po besedah Bogoviča problematika izvajanja tega projekta krepi bojazni, da bi morda lahko prišlo celo do nespoštovanja pravil nacionalne zakonodaje in pravil Evropske unije pri črpanju EU sredstev, s tem pa posledično pri naknadnem nadzoru porabe evropskih sredstev s strani Evropske komisije celo do obveznosti vračanja EU sredstev, je ta komisarki na kratko opisal projekt in spremljajočo problematiko, ki te dni zelo razburja prebivalstvo Ljubljane ter širšo javnost. “Na novo bodo zgradili dobrih 100 kilometrov kanalizacije v Ljubljani (17.500 novih priključkov), 22 kilometrov v občini Medvode (3.600 novih priključkov) in 9 kilometrov v občini Vodice (1.100 novih priključkov). Del projekta je tudi posodobitev centralne čistilne naprave v Zalogu, ki prečiščuje večino odplak iz ljubljanskega kanalizacijskega sistema.” Ob tem pa je poudaril, da ključni problem projekta predstavlja, da Kanal C0 poteka čez zajetje pitne vode – vodonosnika na območju Ljubljanskega polja, ki s pitno vodo oskrbuje prestolnico in okolico s 330 tisoč prebivalci.
Bogovič je izpostavil, da se podzemna voda napaja in obnavlja iz padavinskih voda in s pronicanjem vode iz reke Save. Ljubljana ima več črpališč, med katerimi je najpomembnejša vodarna Kleče, ki mestnemu vodovodnemu sistemu zagotavlja več kot polovico pitne vode. Vodonosnik, iz globin katerega črpajo vodo v Klečah, se napaja iz podzemnega toka reke Save, ravno čez njega pa je načrtovan Kanal C0. “Pri izgradnji kanalizacije, ki se bo končala v Centralni čistilni napravi Ljubljana, se je na trasi Kanala C0 kot najbolj sporna izkazala prav izgradnja najbolj občutljivega – 2,1 km dolgega – kanalizacijskega odseka med čistilno napravo Brod in Ježico, neposredno nad vodonosnikom Kleče. Povezovalni kanalizacijski kanal na tem delu je z vidika morebitnih vplivov na kakovost in količino vodnih virov najbolj občutljivo vprašanje,” je poudaril in dodal, da strokovnjaki iz Slovenskega društva za zaščito voda in Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov opozarjajo, da kakršnekoli dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli vplivale na razmere v tem delu prostora, imenovanega ožje vodovarstveno območje s strogim vodovarstvenim režimom, ki bi povečevale tveganja za vodne vire in varnost oskrbe, niso dovoljene.
Strokovnjaki po navedbah evropskega poslanca opozarjajo, da ima oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo absolutno prioriteto, z njo pa tudi skrb za potencialno zmanjševanje (in ne še dodatno povečevanje) obremenitev na podzemne vode, ki so vir pitne vode v Sloveniji. Ob tem je problematiziral tudi dejstvo, da se gradi brez nekaterih obveznih dovoljenj, ki so za tako veliki projekt nujna. Nekje namreč ni gradbenega dovoljenja (na zemljišču v k. o. 1734 Ježica, na parcelni št. 2161, ki ni vključeno v gradbeno dovoljenje in je prišlo do vgradnje betonske kinete Kanala C0), predvsem pa je problematično, da ni pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja in najpomembnejše celovite presoje vplivov na okolje, na kar pa opozarja tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije, ki je v dopisu pristojnima nadzornima organoma: Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in energijo ter Inšpektoratu Republike Slovenije za naravne vire in prostor odstopilo Poziv za ukrepanje na parceli 2161 k. o. 1734 Ježica z navedbo: “V zvezi z navedenim bi želeli opozoriti na 63. člen ZVO-1, ki določa, da nosilec posega lahko izvede poseg le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, ki pa v danem primeru še ni bilo izdano.” Opomnil je, da je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS 7. decembra lani izdalo 27 zahtev Mestni občini Ljubljana, ki jih mora še izvesti oziroma poročilo ter projektno dokumentacijo dopolniti, če želi pridobiti ustrezna soglasja (tudi glede izgradnje kinete itd.).
Lastnikom zemljišč se preprečuje dostop in celovita uporaba njihovih kmetijskih zemljišč
V pismu evropski poslanec ni pozabil omeniti, da se zadnje mesece in tedne pospešene gradnje dogaja, da se kmetom – lastnikom zemljišč na projektnem območju – preprečuje dostop in celovito uporabo njihovih kmetijskih zemljišč. “Deležni so bili resnih in številnih omejitev lastninske pravice po nujnih postopkih, kjer pritožba ne zadrži izvedbe. Še več, nekatere meje med zemljišči v lasti Mestne občina Ljubljana in zasebnimi zemljišči kmetov niti še niso dokončno urejene, zato izvajalec projekta zakoliči meje parcel in s tem gradbišča ter nato s pomočjo policije fizično, tudi s silo, odstranjuje lastnike zemljišč in njihove odvetnike,” je izpostavil kritično.
Ker je izgradnja Kanala C0, ki se izvaja z evropskimi sredstvi, projekt, ki upravičeno skrbi prebivalce Ljubljane in širšo slovensko javnost in praktično predstavlja tudi izredno ekološko nevarnost (v primeru puščanja cevi, potresa itd.) za več kot 300 tisoč prebivalcev, ki bi v primeru puščanja cevi ostali brez čiste pitne vode, in ker se kanal brezkompromisno gradi naprej, čeprav je jasno, da za gradnjo nosilec projekta še nima vseh ustreznih dovoljenj, je poslanec Bogovič komisarko, pristojno za kohezijsko politiko in projekte, financirane s strani Evropske unije, zaprosil za odgovore na naslednja vprašanja:
Bogovič pravi, da se zaveda, da so v času samega izvajanja (gradnje projekta) najprej in primarno pristojne nacionalne institucije, da nadzirajo in poskrbijo, da se vsakršni evropski projekti izvajajo legitimno in legalno v skladu z zakonodajo. Vendar je glede na opisane okoliščine neodzivanja oziroma nepravočasnega odziva pristojnih slovenskih institucij in zaradi ogroženosti izredno pomembnega vodnega vira Ljubljane komisarko vljudno zaprosil za njeno uradno stališče glede problematike. “Kajti, po že izvedenem in zgrajenem kohezijskem projektu nobena revizija za nazaj ne bo mogla več preprečiti potencialne usodne škode ljubljanskemu ključnemu viru pitne vode in s tem več kot 300.000 prebivalcem,” je zaključil.
Sara Kovač