Zagovornik načela enakosti je ob pregledu novele zakona o tujcih sklenil, da bi bilo dobro pri zahtevah za ohranitev pravice tujcev do združitve z družino opustiti pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. Medtem ko se zakon v Državnem zboru sprejema po nujnem postopku, ki je rezerviran za vojne razmere, naravne nesreče in postopke, ki bi imeli nepopravljive posledice za demokracijo, je predlog že vzpodbudil burne odzive v javnosti.
Zagovornik načela enakosti, ki ga vodi Miha Lobnik, izpostavlja, da bi pogoj vstopnega znanja jezika lahko povzročil razbitje družin tujcev, ki so v Sloveniji sami ali pa že s svojo družino. Od njih bi se namreč zahtevalo vstopno znanje slovenščine, kar ni bil pogoj, ko so v državo vstopili. Ti bi seveda, če v času, ko so bili v Sloveniji, niso osvojili niti vstopnega nivoja slovenščine, morali državo zapustiti.
Ko se je Janševa reformna vlada lotevala spreminjanja Zakona o tujcih, je bilo to storjeno, da bi se preprečile do tedaj pogoste zlorabe prava. Kot pogoj za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine je bilo določeno, da mora ta poznati slovenski jezik vsaj na vstopni ravni A1. Za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje državljanu tretje države (če je ta neprekinjeno 5 let bival v Sloveniji), je zahtevana osnovna raven znanja slovenščine (A2).
Vlada Roberta Goloba namerava to spremeniti, kar je nemudoma izzvalo odziv opozicije in tudi županov mest, kjer se s težavo soočajo s priseljensko problematiko. Oglasil se je župan Kranja Rakovec iz vrst SD, ki je opozoril, da država prepušča občine same sebi, da se spopadajo s problematiko nenadzorovanega priseljevanja. “Vladi RS in pristojnemu ministrstvu smo poslali več predlogov za zahtevnejše pogoje priseljevanja tujcev, saj se v Kranju in nekaterih drugih občinah po Sloveniji srečujemo s podobnimi problemi v vrtcih, osnovnih šolah, zdravstvenih ustanovah, sociali ter pri vključevanju tujcev na splošno v našo družbo in kulturo. Zavzeli smo se za ostrejše pogoje glede časa bivanja v Sloveniji za izpolnitev pogojev za združitev družine in osnovnega znanja slovenskega jezika, kar je bilo v trenutno veljavni zakonodaji deloma upoštevano, predlagali pa tudi pripravljalnice z učenjem slovenskega jezika v osnovnih šolah, da se otroci lažje vključijo v redne ure pouka. Zato nas neugodno preseneča predlog novele zakona o tujcih, s katero bi omilili prav pogoje glede znanja slovenskega jezika, ki ga bo Vlada RS dala v obravnavo in sprejem državnemu zboru po hitrem postopku,” je komentiral Rakovec za 24ur. Tako so se oglasili tudi v Velenju in še kje.
Na novelo zakona prihajajo tudi kritični odzivi iz stroke. Oglasil se je profesor in nekdanji minister dr. Matej Lahovnik, ki pravi, da bi lahko ta sprememba vodila v nova rahljanja pogojev za tujce. “Če znanje slovenščine ne bo več pogoj, je naslednji logični korak zahteva, da ima pri nas vsak pravico upravne postopke, šolanje in zdravstvene storitve opraviti v materinem jeziku,” je zapisal na Twitterju.
Odzval se je tudi nekdanji vodja Policije dr. Anton Olaj, ki je predloge zagovornika enakosti označil kot “globalistične.”
Nesprejemljiv je poziv "globalističnega" zagovornika o opustitvi slovenščine. Pozivam poslance @Drzavnizbor k ohranitvi in krepitvi znanja SLO jezika. Predlagam, da se pri popisu prebivalstva ponovno uvede zbiranje podatkov o narodni pripadnosti in veroizpovedi. https://t.co/NhSQkmficl
— dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) March 24, 2023
K temu je pristavil izrezek iz časopisa iz leta 1931, ki prikazuje tedanjo narodnostno sestavo Slovenije in se te dni širi po slovenskih socialnih omrežjih.
Ta je bila povsem drugačna kot danes. Olaj je v zapisu pozval, da se ponovno uvede zbiranje podatkov o narodni pripadnosti in veroizpovedi.
Gal Kovač