Na dan, ko se za države članice Evropske unije izteka rok za posredovanje imen kandidatk in kandidatov, ki bodo zasledil mesto v Evropski komisiji, je odjeknila vest, da se je bolgarska vlada odločila, da prisluhne želji predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki si na vse pretege prizadeva za vzpostavitev spolno uravnotežene Evropske komisije.
Bolgarija je po besedah dolgoletnega dopisnika Dela Petra Žerjaviča iz Bruslja “kot prva uslišala željo Ursule von der Leyen in zadnji dan roka poslala v Bruselj komisarsko kandidatko in kandidata: bivšo zunanjo ministrico Zaharievo (EPP) in bivšega ministra za okolje Popova (Alde).”
Na tem mestu se verjetno marsikomu poraja vprašanje, če bo pritisku s strani predsednice Evropske komisije podlegla še katera druga država. V teh dneh smo namreč priča vse bolj glasnim poročanjem o pritiskih na oblikovanje Evropske komisije, ki naj bi jih izvajala sama predsednica Evropske komisije. Čeprav se je slovenska vlada odločila, da bo slovenskega kandidata predstavljal nekdanji predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel, neuradne informacije nakazujejo, da je von der Leynova bolj naklonjena drugemu kandidatu, prav tako pa naj bi ta v pogovorih s slovensko vlado izrazila željo za predlog ženske kandidatke.
Dnevnik je ob sklicevanju na neuradne informacije poročal, da je predsednica Komisije premierja Roberta Goloba obvestila, da je naklonjena temu, da bi mesto slovenskega evropskega komisarja še naprej zasedal dosedanji komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. V primeru, da bi se Slovenija s tem strinjala, naj bi nam bi bila pripravljena ponuditi celo višji komisarski položaj. Z delovanjem Lenarčiča v času kriz naj bi bila slednja namreč več kot zadovoljna.
Želi si spolno uravnoteženo Komisijo
Manjše države članice EU so bile po navedbah bruseljskega Politica deležne pritiskov s strani von der Leynove, da kandidata zamenjajo s kandidatko. V zameno za spremembo ali dodaten predlog kandidatke se jim po poročanju N1 obeta dodelitev boljšega resorja. The Times of Malta je poročal, da se je vršil pritisk na Malto, naj Glenna Micallefa zamenja s kandidatko. Med državami, ki so bile deležne pritiskov, pa se omenja tudi Romunijo in Slovenijo.
Ker je v domeni držav članic EU, da si same izberejo osebo, za katero menijo, da je na podlagi kvalifikacij primerna za mesto evropskega komisarja in komisarke, ogorčenja v zvezi s poročanjem o pritiskih ne manjka. Navkljub naporom predsednice Komisije države članice s svojimi predlogi v glavnem ne podlegajo pritiskom. “Kandidata za komisarja sta vlada in pristojni odbor državnega zbora potrdila. Mi si želimo vse najboljše in da dobimo primeren resor ter da bomo zadovoljni z delom in poslanstvom Tomaža Vesela v bodoči sestavi Evropske komisije,” je sicer na vprašanje v zvezi s pritiski pred dnevi izjavil podpredsednik vlade Matej Arčon, a vseeno se poraja vprašanje, ali obstaja možnost, da bi slovenski premier vseeno podlegel pritiskom iz Bruslja?
A. H.