V raziskavi bolivijskega podjetja Mercados y Muestras se je 70 odstotkov Bolivijcev izreklo, da bivši dolgoletni predsednik Bolivije Evo Morales ni bil žrtev državnega udara. Morales je zaradi protestov pobegnil s svojim političnim vrhom v Mehiko.
Bolivijci so se izrekli o nekdanjem predsedniku in s 70 odstotki ovrgli mnenja, predvsem globalnih levih medijev in političnih struktur, da je bil Evo Morales žrtev državnega udara. Bivši bolivijski staroselski socialistični predsednik je svoj odstop s funkcije napovedal, ko se se razkrile nepravilnosti na nedavnih predsedniških volitvah v Boliviji. Na ulicah Bolivije so se zgodili protesti, katerih Morales ni moral zatreti. Izgubil je še podporo vojske, ki je stopila na stran ljudstva.
Vojska ni sprožila nemirov
Definicija državnega udara določa hitro, nasilno spremembo oblasti. Po navadi sodeluje vojska ali državljani in se zaključi z zamenjavo oblasti. Vendar bolivijska vojska ni sprožila nobene nasilne akcije, saj se je v mirnem ozračju prestopila na stran bolivijskega ljudstva. Noben predstavnik vojske ni zahteval, da mora Morales zapustiti svojo domovino. Oblast je prevzela začasna predsednica in Moralesova nasprotnica na volitvah, predsednica senata Jeanine Áñez. Sama je potrdila, da bo na svojem začasnem mestu le do novih predčasnih predsedniških volitev.
Morales napovedal svojo vrnitev
Po poročanju Breitbarta pa Morales še ni obupal nad vrnitvijo v Bolivijo. Svojim privržencem sporoča, da se bo še naprej udejstoval kot politična osebnost v Boliviji. “Imam pravico do vrnitve. Nisem rekel, da bom kandidat. Bom pa kot vsak drugi državljan Bolivije aktivno sodeloval v političnem procesu,” se je izjasnil Morales.
Luka Perš