Vladni predstavniki nas želijo prepričati, da živimo bolje kot pred tremi leti, ko so prevzeli v roke vajeti oblasti. Realnost je povsem drugačna, bolje zagotovo živijo zgolj tisti blizu oblasti, vsi ostali pa trpimo posledice višjih davkov, inflacije cen energije in življenjskih potrebščin.
Kako daleč so na vladi pripravljeni iti, da bi nas prepričali o rastoči kvaliteti življenja, priča izjava ministrice za kulturo Aste Vrečko: “Naša zaveza je bila, da izboljšamo življenja in dostojanstvo ljudi. Z gotovostjo lahko rečem, da danes ljudje v Sloveniji živijo bolje, kot so živeli pred tremi leti. Trdim tudi, da je ta vlada resno zavezana k trajnostnim rešitvam in okoljskim problematikam.”
Izjava ministrice ne prestane realne presoje – v Sloveniji po skoraj vseh relevantnih kazalnikih živimo slabše kot pred tremi leti.
Začnimo z inflacijo. Po podatkih Statističnega urada Slovenije se je vsesplošna inflacija od dne, ko je zaprisegla vlada Roberta Goloba (1. junij 2022), pa do danes zvišala za celih 78 odstotkov.
Pomeni, da je življenje v povprečju dražje za 78 odstotkov. Statistični urad je v februarskem poročilu navedel, da so k letni inflaciji največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Inflacija cen hrane in pijače najbolj prizadene tiste z najnižjimi prihodki, delavce na minimalni plači in upokojence.
Življenje je težje tudi zaradi zvišanja DDV na sladke pijače in energijske pijače, katerih obdavčitev se je z novim letom povzpela z 9,5 odstotka na 22 odstotkov. Vlada trenutno pripravlja sedemodstotno zvišanje trošarin na pivo. Mali pivovarji opozarjajo, da bodo višje trošarine hudo poškodovale sektor in da je panoga že tako bolj obdavčena kot v sosednjih državah.
Slovenija trpi tudi visoke cene energije. Glede na cene za gospodinjske odjemalce smo sicer nekoliko pod evropskim povprečjem, a pod evropskim povprečjem je tudi naša kupna moč. Nižjo ceno plačujejo na Hrvaškem (45 odstotkov), še veliko nižjo pa na Madžarskem (164 odstotkov), poroča Žurnal. Plačujemo tudi višjo omrežnino kot sosednje države. Italija, kjer imajo sicer višje cene električne energije, ima za 25 odstotkov nižjo omrežnino, na Hrvaškem pa celo 50 odstotkov nižjo, izhaja iz študije, ki jo je pripravil direktor ELES-a, Aleksander Mervar.
Plačujemo tudi visoke cene pogonskih goriv kljub izrazitim znižanjem cene surove nafte na svetovnih trgih. Cena pogonskih goriv namreč ni odvisna zgolj od cen surove nafte, saj nabavna vrednost goriva predstavlja približno 30 odstotkov končne cene. Preostanek je marža prodajalca in dajatve državi, z višino slednjih pa vpliva prav trenutna oblast.
Vladno plenjenje državljanov in podjetij
Na slabše življenje so vplivale tudi številne spremembe na področju davčne zakonodaje. Kljub temu da v Sloveniji trpimo eno izmed najvišjih obdavčitev v Evropi, je vlada Roberta Goloba razveljavila davčno zakonodajo, ki jo je uvedla vlada Janeza Janše in katere cilj je bil državljane davčno razbremeniti. Na Financah so naredili primerjavo in izračunali, da bo posameznika s povprečno plačo Golobova vlada stala 664 evrov na letni ravni, posameznika z dvakratnikom povprečne plače pa blizu 1000 evrov. Trditev Aste Vrečko, da se v Sloveniji zaradi njihove vlade živi bolje, je že na podlagi tega izračuna povsem deplasirana.
Z začetkom naslednjega meseca, torej v nedeljo, bomo morali začeti plačevati tudi poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta bo zaposlenim v Sloveniji na mesečni ravni odtegnil odstotek od bruto plače. V primeru, da ima zaposleni dva tisoč evrov bruto mesečne plače, bo moral plačati 20 evrov. Prispevek bodo morali v višini enega odstotka plačati tudi delodajalci, samozaposleni v višini dveh odstotkov, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine.
Fajn, da je @AstaVrecko tak polititični štor. Pravi talent za razpizidit ljudi. 10% referendumskih glasov je zaradi nje. Če ta mandat povzroči, da Levica poleti iz DZ nazaj na Metelkovo, kamor spada, je to skoraj vredno žrtve štiri-letnega gospodarskega harakirija. 😊 https://t.co/twfNvH6goy
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) May 29, 2025
Povišal se je tudi strošek “zdravja”, saj je vlada dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ni bilo obvezno, naredila obveznega, ko ga je spojila z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Ta se je marca leto zvišal za 2,17 evra. S 35 evrov na 37,17 evra.
Z vlado Roberta Goloba in predvsem pod taktirko Aste Vrečko se je z letošnjim letom RTV prispevek že zvišal z 12,75 na 14,02 evra. Ta mesec pa smo izvedeli, da zahtevajo novo zvišanje.
Vlada pa se še vedno ni odrekla davku na nepremičnine, ki bo veljal za vse nepremičnine, razen prve, in bo predvidoma znašal 1,45 odstotka od posplošene tržne vrednosti, kot jo nepremičnini določi geodetska uprava. Da bo udarec za denarnico večji, je Gurs pred kratkim izvedel novo vrednotenje nepremičnin. Vrednost teh se je po novem vrednotenju v povprečju zvišala za osem odstotkov, temu primerno bo višji tudi nepremičninski davek, ko bo enkrat uveden. Več – TUKAJ.
Še ena briljantna Holobova ideja za razbremenitev zdravstva: podjetniki naj raje selijo podjetja na Hrvaško in tam zaposlujejo tujce.
Mi lahko kdo razloži to logiko? pic.twitter.com/BEK81P0l6S— Robert Lipovec 🇸🇮🇺🇦🇮🇱 (@RobertLipovec) May 14, 2025
Z višjimi davki in pretirano reguliranim poslovnim okoljem se spopadajo tudi podjetja, zaradi česar se številna selijo v tujino. Več – TUKAJ. Kar pa ne moti predsednika vlade, ki po logiki “operacija uspela, pacient umrl”, ugotavlja, da eksodus slovenskih podjetij razbremenjuje zdravstvo, šolstvo in socialo. Več – TUKAJ. Pod vlado Roberta Goloba je jasen tudi trend padanja konkurenčnosti. Leta 2023, torej zgolj leto dni po tem, ko je vajeti prevzela v roke trenutna koalicija, je Slovenija izgubila štiri mesta na globalni lestvici, prav toliko mest je izgubila lansko leto. Letošnji podatki bodo glede na pričakovanja še bolj porazni. Več – TUKAJ.
Ž. K.