V ljubljanski knjigarni Konzorcij so se poklonili pričevalcu 20. stoletja, zamejskemu pisatelju Borisu Pahorju. Ob njegovem 106. rojstnem dnevu sta srečanje pripravili Mladinska knjiga in Cankarjeva založba. Pahor je ob tem spomnil na svojo najbolj znano knjigo Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo, in opomnil na zvestobo identiteti.
Pahor je uvodoma pozdravil filozofa in fotografa iz Pariza Evgena Bavčarja. Imenoval ga je za “začetek”, da sploh obstaja, in mu pripisal zasluge, da je Nekropola, njegov najbolj znani roman iz leta 1967, leta 1990 izšel v francoščini, zatem pa so ga prevedli še v številne tuje jezike.
Naučiti se moramo zvestobe slovenski identiteti
“Danes je Nekropola svetovno znana,” je dejal Pahor, za Romarja med sencami, kot so knjigo naslovili v francoščini, pa je označil samega sebe. Taborišče je obiskal po desetih in po dvajsetih letih za tem, ko se je vojna končala. Še danes se ima “za državljana taborišča”. V njem so, kot je povedal, 50 kilometrov od Salzburga zdravniki secirali Jude in raziskovali, v čem se njihovi možgani razlikujejo od možganov evropskega človeka.
Pahor, ki se je slovenščine naučil kot samouk, je ob tem poudaril še “učenje zvestobe slovenski identiteti”. Po njegovem mnenju danes nismo zavedni Slovenci, kot dokaz je navedel slovenski parlament, ki “še ni tako svoboden, da bi lahko nastal dialog”. Biti zaveden Slovenec po njegovi oceni pomeni, da si zaveden v sebi, šele tedaj lahko braniš jezik. Zaradi takšnega razmišljanja mu sicer, kot je še poudaril, očitajo nacionalizem, povedati pa želi le, da se ne poznamo in ne cenimo dovolj, saj smo po njegovem prepričanju eden najbolj kulturnih narodov v Evropi, poroča STA.
Peter Truden