Borzen na sumljiv način hobotnici podjetij elektrotajkuna izplačal več kot 8 milijonov evrov

Datum:

Zeleni prehod je za nekatere – še posebej v mandatu te vlade – odličen posel. Eden takih je energetski mogotec Gregor Novak, ki mu je Borzen razdelil več kot 8 milijonov dolarjev. Natančneje desetim podjetjem iz njegove hobotnice je državni Borzen odobril 23 finančnih spodbud v skupni višini 8.754.720,30 €. Spletni portal Preiskovalno.si je šel po sledi denarja.

Kot poudarjajo, gre za podjetja brez zaposlenih in brez kapitala, ki so bila ustanovljena le nekaj tednov pred objavo razpisa in so nato hitro prešla v tuje lastništvo. Podjetja iz skupine SONCE, ki so prejela državna sredstva, so bila ustanovljena septembra 2023, tik pred objavo razpisa v Uradnem listu.

Po prejemu sredstev so lastništvo prenesla na estonsko podjetje Sonce Energy OÜ, katerega lastnika sta Gregor Novak in Mojca Bajec. Vseh deset podjetij je registriranih na istem naslovu, brez zaposlenih in s skoraj identičnimi poslovnimi podatki.

Milijoni evrov za podjetja brez prihodkov

Največji prejemniki so podjetja Sonce Lenart I–VII (se pravi sedem podjetij z istim imenom, le rimske številke na koncu so bile drugačne), ki so skupaj prejela 6,7 milijona evrov, ter podjetje Sonce aron Lenart z 1,67 milijona evrov. Presenetljivo je, da ta podjetja nimajo prihodkov, osnovni kapital posameznega podjetja pa je minimalen (7.500 €). Kako so lahko takšna podjetja potem sploh sposobna izvajati energetske projekte? Poraja se tudi vprašanje, ali so bile pravne luknje izkoriščene namerno. Pogoji razpisa so bili namreč posebej ugodni za mala in mikro podjetja, ki so lahko prejela do 65 odstotkov sofinanciranja, kar je bistveno več kot velika podjetja. S sistematičnim ustanavljanjem več majhnih podjetij so si lahko zagotovili večjo skupno podporo. Ključno vprašanje ostaja: Ali je Novak že pred objavo razpisa vedel, kako optimizirati svoje možnosti in ali so pristojni organi preverili legitimnost teh prijav?

Gregor Novak (Foto: Facebook)

Na portalu preiskovalno izpostavljajo, kako nenavadno je, da se na državnem Borzenu nobenemu ni zdelo vsaj malo nenavadno, da se je na javni poziv prijavilo sedem Sonc, ki se med seboj razlikujejo le po rimskih številkah, in še tri dodatna sončna podjetja, povezana z Gregorjem Novakom, in da je šlo za komaj dobro ustanovljena podjetja iz iste mreže, ki so po pozitivnih odločbah Borzena o dodelitvi finančnih spodbud spremenila lastništvo in ga prenesla v tujino.

Kaj se skriva za prenosom podjetja v Estonijo?
Vsa podjetja so kmalu po odobritvi sredstev končala v estonskem lastništvu. Novak trdi, da je bil glavni razlog za registracijo podjetij v Estoniji boljši birokratski sistem, vendar se pojavljajo dvomi, ali gre morda za izogibanje davčnim obveznostim. Gregor Novak ima dolgoletne izkušnje v slovenski energetiki, saj je deloval pri podjetjih Borzen in Eles. Vprašanje je, ali so mu te povezave omogočile dostop do informacij, ki so mu pomagale optimizirati prijave na razpis.

Predsednik vlade Robert Golob je eden največjih OVE profiterjev (Fotomontaža: Demokracija)

Zelena politika kot ponzi shema?
Primer odpira širša vprašanja o transparentnosti razporejanja državnih sredstev v energetiki. Poraja se vprašanje, ali ni Novak morda sredstev za svojo hobotnico podjetij pridobil na podlagi povezav z Borzenom. Vse več je indicev, da sistem razdeljevanja subvencij omogoča izkoriščanje pravnih lukenj. So torej državna vlaganja v obnovljive vire energije v resnici le velika ponzi shema?

Spomnimo, subvencioniranje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije nas je do zdaj stalo več kot TEŠ 6. Subvencije izplačuje prav državno podjetje Borzen, s katerim poslovno sodeluje tudi predsednik vlade s svojim podjetjem Star Solar.

Sončna elektrarna (Foto: Bobo)

Od leta 2009 do sredine leta 2024 je Slovenija izplačala 1,67 milijarde evrov subvencij za obnovljive vire energije, kar presega stroške gradnje TEŠ 6 (1,4 milijarde evrov). Subvencije vključujejo podporo sončnim, vetrnim, bioplinskim elektrarnam, elektrarnam na biomaso in napravam za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike na fosilna goriva. Največji delež, 761 milijonov evrov, je bil namenjen sončnim elektrarnam. Ocene kažejo, da bodo stroški subvencij za zelene elektrarne do leta 2028 presegli dve milijardi evrov, četudi ne bi zagnali nobene sončne elektrarne več.

“Družba Borzen bo odobrena sredstva za investicije v sončne elektrarne izplačala šele, ko bodo naprave postavljene in priklopljene v omrežje.”

“Nobenemu od podjetij iz skupine Sonce, ki so oddala vloge na javni poziv za dodelitev sredstev za investicije v sončne elektrarne, do danes ni bilo izplačanih nobenih sredstev. Pogoj za izplačilo je delujoča naprava, ki je tudi priključena na omrežje. Pravilnost podatkov glede priklopa naprave na omrežje in inštalirane moči naprave na Borzenu preverjamo s pogodbo o uporabi sistema v kombinaciji z vpogledom v Centralni elektroenergetski portal Slovenije (CEEPS). Dodatno mora vlagatelj za delujočo napravo predložiti več dokazil, med drugim račun za postavitev naprave, izpis iz knjige osnovnih sredstev in deklaracijo naprave, ki jo podeli Agencija za energijo. Že ob oddaji vloge za pridobitev subvencije pa mora vlagatelj pridobiti  soglasje za priključitev, ki ga podeli ELES.

Podjetja iz skupine Sonce so dosegla navzgor omejeno višino dodeljene pomoči že z velikostjo samih naprav, zato velikost podjetij ni imela vpliva na višino dodeljenih sredstev. Za sončne elektrarne je bila namreč določena omejitev pomoči pri 180 EUR/kW. Pri omenjenih podjetjih to pomeni, da  dodeljeni znesek ni presegel cca. 20 % intenzivnosti pomoči, kar je precej manj od  omejitev glede na velikost podjetja.

Pri omenjenih podjetjih gre za projekte, ki si jih na Borzenu kot izvajalcu javnih pozivov za spodbujanje investicij v obnovljive vire energije  in pospeševalcu zelenega prehoda naše države želimo od še več vlagateljev v obnovljive vire energije, saj gre v vseh primerih za večje naprave z visokim deležem lastnega odjema (kar pomeni neposredno proizvodnjo in porabo elektrike iz OVE na domačih tleh brez obremenjevanja omrežja, torej tudi manj stroškov za samo omrežje).

V družbi Borzen pri izvajanju vseh javnih pozivov in dodeljevanju sredstev upoštevamo vsa načela upravnega postopka in dodeljevanja pomoči. Vsi vlagatelji so obravnavani na enak način in po predpisanem postopku na podlagi objektivnih meril. Skladno z določili 21. člena Uredbe prejemnike pomoči tudi javno objavljamo.”

Resnična dejstva o delovanju skupine SONCE in dodeljenih subvencijah

V prispevku z naslovom »Borzen na sumljiv način hobotnici podjetij elektrotajkuna izplačal več kot 8 milijonov evrov« je polno nepravilnih podatkov. Ker gre za očitno nerazumevanje, želimo podati pravilne informacije.

Po seji Vlade RS 22. 6. 2023 je bila javno dostopna informacija, da bo Borzenov Center podpore predvidoma septembra 2023 objavil razpis za 150 milijonov nepovratnih sredstev z namenom spodbujanja gradnje obnovljivih virov energije in baterijskih hranilnikov. Ta napoved je bila javna, zato se je lahko celotna panoga pripravila na razpis s projekti. Po večmesečnih pripravah je bilo v okviru skupine SONCE oddanih več vlog za različne projekte. Skupaj odobrena sredstva na razpisih JPOVE-1 in JPOVE-2 znašajo 5,5 milijona evrov. Do danes niso podjetja prejela še niti evra, ker so projekti v pripravah, gradnji ali pa tečejo drugi postopki, ki so potrebni pred vložitvijo vloge za črpanje sredstev.

Vsa projektna podjetja, namenjena za investicije v sončne elektrarne, so prijavljena v Sloveniji, imajo jasno in transparentno lastništvo, so v 100-odstotni lasti skupine SONCE, katere lastnika sta Gregor Novak in Mojca Bajec ter vse davke plačujejo v Sloveniji.

Skupina SONCE je ustanovila projektna podjetja za gradnjo več sončnih elektrarn  oz. projektov, večinoma v vzhodni Sloveniji. Projektna podjetja s transparentnim lastništvom in jasnimi projekti nikakor niso hobotnica. Poslovna praksa, da se za tovrstne projekte uporablja projektna podjetja, je zahtevana tudi s strani bank, saj le-te običajno zahtevajo novo projektno podjetje za vsak posamezen projekt zaradi lažjega upravljanja s tveganji. Zagotavljanje sredstev za izvedbo projekta pa zagotovi skupina SONCE.

Podjetjem je bilo odobrenih odločb za 5,5 milijona evrov spodbud, izplačano ni bilo še nič. Pri izdaji odločb je prišlo do napak, ki so se popravile v ponovljenem postopku, ko je Borzen izdal novo odločbo ter razveljavil staro odločbo.

Gre za projektna podjetja, vsako podjetje investira v enega ali več projektov. Glavni razlog za ustanovitev več podjetij je bil zaradi upravljanja s tveganji, tako pri lažji izvedbi projektov kot pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvedbo projektov. Postopek pridobivanja dovoljenj in financiranja je lažje izvesti za več manjših projektov v Sloveniji. To ne vpliva na višino pridobljene subvencije. Obenem je to praviloma tudi zahteva bank.

Tudi če bi vse projekte prijavili na eno podjetje, bi bili upravičeni do enakega zneska pomoči.

Da bo predvidoma septembra 2023 objavljen razpis za spodbujanje gradnje obnovljivih virov energije, je bila javno znana informacija po seji Vlade RS junija 2023, kasneje tudi v medijih. Omenjena informacija in predviden časovni rok in okvir finančnih spodbud je omogočil vsem investitorjem na trgu, da so se začela pripravljati. Na ta razpis se je pripravljala in prijavila celotna fotovoltaična panoga s skupaj več kot 3.000 projekti. Iz skupine SONCE smo prijavili 24 projektov.

Lastništvo podjetij iz skupine SONCE je v Estoniji zato, ker ta država ponuja ugodno poslovno okolje za fintech oz. blockchain podjetja, kar je ključno za dejavnosti skupine SONCE. Prvo podjetje smo v Estoniji registrirali že leta 2019, ko smo postavili temelje za trgovanje z električno energijo na podlagi tehnologije veriženja blokov. Estonija je bila logična izbira, saj je kot prva EU država omogočala pridobitev licence za ponudnike storitev virtualnih storitev, to je bilo namreč nujno za poslovanje na področju trgovanja z električno energijo s pomočjo blockchain tehnologije.

Gregor Novak, direktor skupine SONCE

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Regulacija cen goriv podaljšana do sredine decembra

Vlada je sprejela odločitev o podaljšanju regulacije cen določenih...

S sporazumom med ZDA in Iranom bi slednji ohranil nadzor nad ožino Hormuz

Iranski mediji so se dokopali do osnutka sporazuma z...

Švicarji bodo v nedeljo odločali o omejitvi prebivalstva na 10 milijonov

V nedeljo, 14. junija, se bodo Švicarji na referendumu...

Minister Šircelj: “Časovnica zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja še ni jasna”

Finančni minister Andrej Šircelj pravi, da bo dinamika zniževanja...