Prihajajoče evropske volitve bodo v marsičem prelomne. Med drugim tudi za vprašanje evropske in slovenske identitete. Profesor dr. Boštjan M. Turk ocenjuje, da je Evropa šibka. Udarec sta ji hkrati zadala prebujenska ideologija in nezakonite ter nekontrolirane migracije.
V tokratnem pogovoru pojasnjuje, da je izvor številnih težav slovenskega naroda v t. i. novem razredu, ki ima svoje korenine v revoluciji. Slovensko narodno vprašanje se tudi zaradi njih ponovno odpora.
Slovensko narodno vprašanje naj bi se zaprlo s slovensko osamosvojitvijo. Zdi se, da se z masovnimi in nezakonitimi migracijami to vprašanje ponovno odpira. Je Slovenija na poti iz države Slovenk in Slovencev v državo izključno državljank in državljanov?
Tista plast, ki je izšla iz t. i. osvobodilne fronte in je bila potem nosilna plast v revoluciji, je postala tudi nosilna plast kasneje pri upravljanju z državo. V Đialsovem besednjaku se to imenuje “gospodje tovariši”. Ti isti ljudje se vsako leto pojavijo v Dražgošah, kjer število Mercedesovih zvezd presega število rdečih zvezd. Ta sloj je zainteresiran za oblast in te oblasti ne želi deliti z nikomer. Z osamosvojitvijo je prišlo do države slovenskega naroda, s čimer je bilo na nek način zaključeno slovensko narodno vprašanje. Osamosvojitev pa je predpostavljala, da ta “novi razred” zaradi partijske buržuazije izgubi oblast, s tem pa izgubi svojo identiteto, ontologijo, vse. Zaradi tega pa ti isti ljudje niso mogli nikoli sprejeti osamosvojitve, kar pa je tudi razlog, zakaj se je takoj po osamosvojitvi začel proces demontaže slovenske osamosvojitve, ki je peljal v obnovo teh privilegijev v največji možni meri, kot so jih imeli v času Jugoslavije. Sedaj se skušajo rehabilitirati, med drugim tudi s spomenikom slovenske osamosvojitve.
Vzporedno s tem vračanjem k Jugoslaviji pa je prišlo do tega, da postaja slovenščina v Ljubljani manjšinski jezik. Hkrati so ugotovili tudi, da lahko svoje primanjkljaje nadomestijo z migranti. Obstajata le dve možnosti. Ali si Golobova vlada, oz. levica kot taka, misli, da bodo naseljeni migranti postala njihova nova volilna baza, ali pa si pravzaprav ne mislijo ničesar. Z njihovim odnosom do migracij si “kuhajo” notranjega sovražnika. Migranti so odlično in priročno orožje za uničevanje slovenskega naroda. Temeljni problem Evrope je demografija. Ta nima odgovorov na dileme demografije, niti jih nima vlada Roberta Goloba. Gre pa za ključno vprašanje, na katerem vse stoji in pade. Prostor (geografski op. a.) je vedno zaseden. Prostor ni prazen. Če ga ne zasedajo Slovenci, ga bo zasedal nekdo drug. Na tak način nasledniki novega razreda uresničujejo uničevanje tega, kar jih najbolj moti. To je Republika Slovenija.
Zdi se, da je proces raznarodovanja že precej daleč. Ne poznam veliko drugih javnih manifestacij, ki bi imele nacionalno noto, z izjemo športnih prireditev, pa še v tistem primeru gre pogosto za malikovanje nekakšnih modernih polbožanstev.
Še bolj tragično pa je, da so institucije, ki bi morale biti prve poklicane za varovanje nacionalne identitete in slovenskega jezika, kot so denimo SRC SAZU, Inštitut Frana Ramovša, konec koncev Filozofska fakulteta, v neke vrste defenzivi. Spominjam se svojih profesorjev, kot sta bila Jože Toporiščič, Breda Pogorelec, kako jih je konec osemdesetih let, ko sem še sam študiral, prevevalo rodoljubje, ljubezen do slovenščine. Danes je drugače, predlog zakona, ki so ga podprli številni deležniki, ki ga ne bi smeli, lektorji, profesorji slovenskega jezika, je predvideval vzporedno uvajanje drugih jezikov v začetne etape izobraževalnega procesa, se pravi v osnovne in srednje šole. To pomeni konec, v eni ali dveh generacijah, javne rabe slovenščine. Od Brižinskih spomenikov, od Trubarja naprej se je narod zavzemal za javno rabo slovenščine, kot danes to zapoveduje ustava. A ker ima “novi razred” vse vzvode moči v svojih rokah, se lahko lotevajo demontaže temelja slovenskega jezika.
Skladno z njihovo primarno identiteto, ki ni primarno povezana s slovenstvom?
Sedaj so neskončno srečni, da so našli opravičilo za svoje delovanje, ker jih identiteta najbolj moti. Identiteta je namreč pojem, povezan z individualnostjo, ta pojem pa je na poti vsakemu totalitarizmu. V moji prejšnji knjigi Vojna za mir pišem o Marxovem nauku, da individualna zavest ne obstaja, da obstaja zgolj kolektivna zavest. To je bila njegova formula. To pa uči tudi moderno prebujenstvo.
Pomladni tabor trdi, da bodo prihajajoče volitve za Evropski parlament prelomne. Sami pa pravite, da je Evropa postala šibka, saj tudi zahodna civilizacija kot taka usiha, izgublja zagon. So torej volitve, ki bodo potekale 9. junija, zadnja postaja pred propadom?
Ko je bila Evropa močna, ni bila v nevarnosti. Ko je bila Evropa močna, so se Rusi umikali iz Evrope. Doba Angele Merkel, ki je bila sicer gospodarsko zelo uspešna, tudi za Slovenijo je bilo to obdobje v gospodarskem smislu zelo pomembno. To obdobje pa je prineslo tudi mehanizme, ki so pomenili bistveno slabitev Evrope. Govorim seveda o nekontroliranih migracijah. Migracije morajo biti urejene z vizumski režimi in skladno s potrebami držav. Angela Merkel pa je odrla meje in spustila par milijonov ljudi iz Afrike v Evropo, v središče Nemčije. To je bil hud udarec za Evropo.
Drugega pa ji je zadalo prebujenstvo, ki je eskaliralo po letu 2010, Evropa pa je začela izgubljati zagon. Evropa je zaradi tega danes bistveno šibkejša. Putin je to šibkost zaznal. Napadel je v trenutku, ko je ocenil, da je Evropa zmehčana do stopnje, da ne bo nudila nobenega odpora. Tudi ga ne bi nudila, če ne bi Janša, Morawiecki in Fiala razumeli znamenja časa – da se Evropo pravzaprav brani v Ukrajini.
Žiga Korsika