BP umika naložbe v obnovljive vire energije in se vrača k fosilnim gorivom

Datum:

Naftni velikan BP je napovedal, da bo zmanjšal naložbe v obnovljive vire energije in se namesto tega osredotočil na povečanje proizvodnje nafte in plina. Energetski velikan je v sredo razkril spremembo strategije po pritisku nekaterih vlagateljev, nezadovoljnih, da sta bila njegov dobiček in cena delnice nižja od njegovih tekmecev. Medtem ko se države in podjetja umikajo iz zelene agende, je EU še zadnja, ki se oklepa zelene politike.

BP je dejal, da bo povečal svoje naložbe v nafto in plin za približno 20 odstotkov na 10 milijard dolarjev (7,9 milijarde funtov) na leto, medtem ko bo prej načrtovano financiranje za obnovljive vire energije zmanjšal za več kot 5 milijard dolarjev (3,9 milijarde funtov). Medtem sta tekmeca Shell in norveško podjetje Equinor prav tako zmanjšala načrte za naložbe v zeleno energijo, komentarji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo v ZDA črpali več fosilnih goriv, pa so spodbudili naložbe v fosilna goriva.

Predaleč in prehitro

Murray Auchincloss, izvršni direktor BP, je dejal, da je šel energetski velikan “predaleč, prehitro” pri prehodu stran od fosilnih goriv in da je njegova vera v zeleno energijo “napačna”. Povedal je, da bo BP “zelo selektiven” pri vlaganju v podjetja, ki se bodo v prihodnje ukvarjala s prehodom energije na obnovljive vire energije, pri čemer bo financiranje zmanjšano 1,5 do 2 milijardi dolarjev na leto. Dejal je, da je to del “ponastavitve” strategije podjetja, da se osredotoči na povečanje donosov za delničarje.

Helge Lund, predsednik BP, je dodal, da je nova usmeritev podjetja namenjena “rasti denarnega toka”.

BP je eno izmed več podjetij v energetski industriji, ki se je osredotočilo na proizvodnjo nafte in plina, pri kateri se je povečal dobiček, saj so se cene zvišale po padcih med pandemijo Covida. Podjetje je dejalo, da namerava do leta 2030 povečati svojo proizvodnjo na med 2,3 milijona in 2,5 milijona sodčkov nafte na dan, z upanjem, da se bodo “veliki” naftni in plinski projekti začeli do konca leta 2027.

Delničarji BP želijo zaslužiti denar, ne podnebne politike

BP namerava zmanjšati zelene naložbe, saj se dobiček močno zmanjšuje, BP bo za zmanjšanje stroškov odpustil 4700 delavcev. Vodstvo je pod pritiskom nekaterih delničarjev, da poveča dobiček, vključno z vplivno aktivistično skupino Elliot Management, ki je prevzela skoraj 4 milijarde funtov vreden delež v 70 milijard funtov vrednem podjetju, da bi si prizadevala za več naložb v nafto in plin.

Bencinska črpalka BP (Foto: EPA-EFE/ERDEM SAHIN)

Leta 2024 je čisti dobiček BP upadel na 8,9 milijarde dolarjev (7,2 milijarde funtov), ​​kar je veliko manj od 13,8 milijarde dolarjev prejšnje leto.

Gre za del širšega gibanja

Energetska podjetja pa niso edina, ki se odmikajo od zelene politike. Šest največjih bank v največjem gospodarstvu na svetu – Goldman Sachs, Wells Fargo, Citi Bank, Bank of America, Morgan Stanley in JPMorgan – ter šest največjih kanadskih bank je v zadnjih mesecih izstopilo iz največjega podnebnega zavezništva v industriji. Medtem ko so vse banke vztrajale, da njihova odločitev ne bo vplivala na njihove obljube glede razogljičenja, analitiki pravijo, da pošilja jasen signal trgu, da so podnebne spremembe postale še manj prednostna naloga Wall Streeta.

Sedež podjetja BlackRock (Foto: EPA)

BlackRock, največja svetovna korporacija za upravljanje naložb, se je decembra lani umaknila iz pobude Net-Zero Asset Managers (NZAM), mednarodne skupine upravljavcev premoženja, ki se je zavezala k doseganju neto ničelnih emisij. Podjetje s sedežem v New Yorku, ki upravlja s premoženjem v vrednosti približno 11,5 bilijona dolarjev, je dejalo, da je odločitev o odhodu spodbudil pritisk javnih uradnikov in pravne preiskave pod vodstvom republikancev.

Podjetje s sedežem v New Yorku je že dolgo v središču napadov konservativnih zakonodajalcev zaradi sprejemanja politik, ki jih imenujejo “prebujene” (woke). V poročilu, objavljenem konec leta 2024, je pravosodni odbor predstavniškega doma ZDA dejal, da je našel “dokaze o tajnem dogovoru med levičarskimi aktivisti in glavnimi finančnimi institucijami, da bi ameriškim podjetjem vsilili radikalne okoljske, družbene in upravljavske (ESG) cilje.”

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Kakšni dogovori so v ozadju gradbenega sektorja in kdo vleče niti?

Glavni izvajalec del na drugem tiru med Divačo in...

Zdravniki: Žalitve kažejo na podlost Golobovega značaja in nedržavniško držo

Premier Golob, je do zdravnikov že večkrat izkazal popoln...

Trgovinske vojne so proizvajalke recesij

Trumpova druga administracija je tako v levih kot desnih...

Zašli so v čas medsebojnih sporov

Te dni močno odmeva izjava predsednika ZDA Donalda Trumpa,...