V luči prihajajočega sejma Dnevi lovstva je predsednik lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca opozoril na omejevanje sredstev in ostale težave, s katerimi se danes soočajo slovenske lovske družine. Vlada lovske zveze, ki ima več kot 20 tisoč članov, ni povabila k oblikovanju zakonskega predloga o divjadi in lovstvu.
Če povzamem, prav pri nobenem zakonu in pravilniku nismo bili povabljeni k sodelovanju. Vsi nam nalagajo nove javne obveznosti. Pri tem nas pa država niti ne financira. Še več, jemlje nam materialno podlago za delovanje,” je izpostavil Alojz Kovšca.
“Za nas zakon prinaša nove zadolžitve oziroma nove obveznosti, po drugi strani pa iz tega zakona izginjajo nekatere živali, ki se jih prenaša iz pristojnosti ministrstva za kmetijstvo na ministrstvo za naravne vire in prostor,” je uvodoma dejal. “Govorimo o tujerodnih in invazivnih vrstah, medtem ko se sredstva za upravljanje s temi vrstami ne prenašajo z ministrstva za kmetijstvo na ministrstvo za naravne vire in prostor niti se ne prenašajo strokovnjaki,” je dejal Kovšca, ki je pri tem opozoril tudi na uvajanje elektronskega načina prijavljanja škode in na komisije, ki jih bodo sestavljali zaposleni na upravnih enotah.
“Zdaj pa jaz vas vprašam, koliko imamo lovskih strokovnjakov na upravnih enotah,” je dejal in dodal, da gre za administrativno rešitev, ki bo v prihodnosti po njegovem mnenju prinesla več težav kot koristi. Pri lovski zvezi ocenjujejo, da se bo obseg prijavljenih škod povečal.
Lovci opozarjajo, da ne nasprotujejo pravičnemu plačevanju škod po divjadi, a kritizirajo, da nimajo vpliva na načrtovanje staleža divjadi, kar jih postavlja v konflikt z naravovarstveniki. Novi zakon ne rešuje problema ekspropriacije lovskih zemljišč, ki jih država lahko podeli drugim, kar pomeni, da divjad ne bo več ostajala na teh območjih, temveč bo prehajala na kmetijske površine, kar bo povečalo odškodnine. Lovski objekti na odvzetih zemljiščih ne bodo vzdrževani, obenem pa se zaostrujejo pravila nadzora nad zoonozami.
“Kljub koncesijskim pogodbam z državo se materialna podlaga za delovanje lovskih družin oži, pogoji pa se zaostrujejo, kar bi lahko pripeljalo do tega, da lovci ne bodo več mogli izpolnjevati svojih obveznosti,” je opozoril. “Država stalno spreminja pogoje, koncesije ostajajo enake, materialna baza za naše delovanje se oža in na koncu koncev je za pričakovati, da v nekem trenutku mi svojih koncesijskih obveznosti ne bomo mogli več izpolnjevati,” je sklenil Kovšca. Če bi prenehali z delom, bi se populacije divjadi povečale, škode narasle, zoonoze pa bi lahko ogrozile urbana območja. Protestov sicer ne načrtujejo, a opozarjajo na resnost posledic.
A. H.