“Samo predčasne volitve po naši oceni lahko situacijo v državi nekoliko umirijo. Seveda pa je kakršnakoli grožnja komurkoli v naši državi nesprejemljiva,” je o grožnjah s smrtjo povedala predsednica SAB Alenka Bratušek, kar je sprožilo val diskusij o primernosti izjave. Po mnenju psihoanalitika Romana Vodeba gre za legitimiziranje nasilništva moralno izprijenih anarhistov, ki bi ga Bratuškova reševala z volitvami.
Predsednik vlade Janez Janša in obrambni minister Matej Tonin sta pred dnevi spet prejela grožnje s smrtjo, do danes pa se je izkazalo, da sploh nista bila edina. Med sumljivimi pošiljkami sta bili tudi dve, ki sta bili naslovljeni na poslanski skupini SNS in DeSUS, ena od pošiljk pa naj bi bila naslovljena tudi na gospodarskega ministra Zdravka Počivalška – to so prestregli že na pošti. Pošiljko je dobil tudi notranji minister Aleš Hojs. Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti ob tem celo meni, da je pisma poslala ena od večjih opozicijskih strank – storilec naj bi bil po njegovem eden izmed članov SD, LMŠ, SAB ali Levice. Prepričan je, da gre za udar na desno politično opcijo. Na posnetku je Jelinčič pokazal vsebino pisemske pošiljke, v kateri je bil tudi naboj za puško kalašnikov, med drugim pa je bilo zapisano sporočilo “Kmalu bote trpeli. Ne vabit bonda, vsi bote padli kot Amess“.
“Samo predčasne volitve po naši oceni lahko situacijo v državi nekoliko umirijo. Seveda pa je kakršnakoli grožnja komurkoli v naši državi nesprejemljiva,” pa se je na omenjene grožnje odzvala predsednica stranke SAB Alenka Bratušek. Nekateri so njene besede razumeli kot nekakšno priznanje, da je bila pri grožnjah resnično na delu leva opozicija.
Bratuškova legitimizira grožnje
“Komentar ženske, ki nima razsodne moči, ker nima nadjaza, ki bi bil skalibriran na postkonvencionalno moralno razsojanje,” pa je komentiral nastop Bratuškove Roman Vodeb. Na njen odgovor je podal oceno, da ne moreš začeti s stavkom, češ da so predčasne volitve tiste, ki bi takšne dogodke, kot je pošiljanje groženj, umirile. Na ta način namreč legitimizira te pošiljke, je pojasnil. “Ni problem v vladi, problem je v anarhičnih protestnikih, ki bi s sadističnimi besom zamenjali vlado,” je še izpostavil in se pridušal, da Bratuškova ni primerna za politiko.
Sadistično agresivnost levih, moralno izprijenih anarhistov bi Alenka Bratušek reševala s predčasnimi volitvami! Groza! pic.twitter.com/RJy7mmAi9T
— Roman Vodeb (@RomanVodeb) October 26, 2021
“Sejanje sovraštva ste v koaliciji KUL instucionirali. Koalicija KUL je edina prava koalicija sovraštva v Sloveniji,” je bil v državnem zboru oster tudi poslanec Branko Grims. Dodal je še, da nobena stvar, ki je osnovana na sovraštvu in izključevanju, nima dobrih posledic in jih ne more imeti. Slovenija si tega ne zasluži, je poudaril. No, medtem se Bratuškova prav nič ne trudi delovati strpno in državotvorno – včeraj je na Facebooku zapisala: “Kljub vladi, ki ruši pravno državo in ne spoštuje zakonov, ruši neodvisne medije in kot glavno, deli državljane na prvorazredne in drugorazredne, smo ponosni na našo prelepo Slovenijo. Ne na vlado, ampak na državo! Na Slovenijo.” Včeraj je bil namreč dan, obletnica dneva, ko je zadnji vojak JLA pred 30 leti zapustil slovenska tla. Pri čemer je, mimogrede, aktualna vlada imela prav gotovo večje zasluge kot kdorkoli iz KUL koalicije. In že s tega vidika je izjava Bratuškove žaljiva in sramotna.
Grožnje in nasilje niso svobodno izražanje javnega mnenja
Grims je spomnil še na nekatere druge dogodke in izrazil upanje, da vsi v državnem zboru razumejo razliko med ustavnimi pojmi. “Poulično nasilništvo – metoda levega fašizma v Sloveniji, pljuvanje sočloveku v obraz, metanje predmetov v ljudi, uničevanje in oviranje, ni svoboda izražanja javnega mnenja,” je naštel in pojasnil, kaj ne sodi pod izražanje javnega mnenja – pa čeprav marsikdo meni, da sodi. Pojasnil je še, da je svoboda izražanja javnega mnenja to, da lahko vsak pove, kaj misli. “Lahko je polemično, lahko je provokativno, ampak na način, ki ne posega in ne ogroža pravice soljudi,” je poudaril. Grims je sicer v preteklosti že povedal, da je poulično nasilje treba ustaviti oziroma da se mu je treba upreti. Jasno je namreč, da se nasilje – ne glede na svojo obliko, le še stopnjuje, če se ga ne zaustavi. Gre za zelo resno obliko groženj, ki nimajo nikakršne zveze s pravico do svobodnega izražanja in lahko vodijo v kazniva dejanja, je opozoril tudi strokovnjak za varnostna vprašanja Miroslav Žaberl, ki sicer ni naklonjen aktualni vladi – a dejstva so pač dejstva. Seveda pa je pripomnil še to, da je takšno nedopustno početje posledica trenutne družbene klime. Verjetno se strinja z Bratuškovo, ki meni, da je za sedanje stanje v državi v veliki meri kriva sedanja vlada in obstoječa koalicija – a kazanje s prstom ne bo rešilo ničesar. Tako kot tudi predčasne volitve ne. Slej kot prej bo početje, ki ga spodbujajo KUL-ovci, kot bumerang doletelo tudi njih. Bomo videli, kakšno rešitev bo takrat predlagala Bratuškova.
Sara Bertoncelj