Kirurg Erik Brecelj in trenutni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta v preteklosti veljala za aktivista na področju zdravstva – skupaj sta opozarjala na korupcijo in tako postala tarči leve politike. Eden je med tem šel v politiko in spoznal, da ima politika svoje zakonitosti. Ena izmed zakonitosti je, da se stricem ne zameriš – še več, niti kritizirati jih ne smeš. Bešič Loredan je to lekcijo spoznal pred nekaj dnevi, ko se je moral sramotno in na očeh javnosti opravičiti – očitno enemu od šefov te koalicije – ljubljanskemu šerifu Zoranu Jankoviću. Brecelj za razliko od njega še ni v politiki in lahko za enkrat še pove točno to, kar si misli, ne da bi se moral na koncu za to opravičevati.
Brecelj je pred kratkim za medije spregovoril o odgovornosti za stanje zdravstva v Ljubljani in ni varčeval s kritiki na račun župana Jankovića. “Če v Ajdovščini, kjer so v zadnjih štirih letih uredili zdravstveni dom, rečem, da je za to odgovoren minister Bešič Loredan, se mi bodo krave na trnovski planoti nad Ajdovščino smejale. Ni odgovoren minister, odgovoren je župan, direktor in vsi zaposleni v ZD. V Ljubljani pa se ukvarjate s tem in trdite, da župan ni odgovoren, da direktorica ni odgovorna. Kdo pa je odgovoren?” se sprašuje Brecelj.
Spomnimo, župan Zoran Janković z vso svojo avtoriteto podpira direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL) dr. Antonijo Poplas Susič – medtem pa vse kaže na to, da bo po scenariju, ki se trenutno odvija, v kratkem dobrih 30 tisoč oseb v ZD Ljubljana brez osebnega zdravnika, kar pomeni, da bo vsak osmi pacient ZD Ljubljana izrinjen iz sistema, pri tem pa so nekateri družinski zdravniki in podporno osebje odpoved dali specifično zaradi slabih odnosov z direktorico. Dejstvo je, da ZD Ljubljana ne zagotavlja več dostopa do osebnega zdravnika prebivalcem Ljubljane in da jim pri tem ni mar, v kakšno stisko pahnejo paciente, ki ostanejo brez osebnega zdravnika. Medtem je župan med vrsticami zagrozil ministru, naj direktorico pusti čisto pri miru, minister pa je po začetnih bojevitih izjavah hitro omagal in se – skupaj s predsednikom vlade – podredil Jankoviću.
“Mi niti osnovnih zadev nismo razrešili, balkanski socializem imamo razvit do skrajnosti. Ljudi je treba učiti, da se tega zavedajo. Prepričan sem, da je vsaj pol ljudi, ki v Ljubljani nimajo zdravnika, šlo na volitve in volilo župana Jankovića, človeka, ki je odgovoren, da nimajo osebnega zdravnika,” opozarja Brecelj.
Čeprav je bilo jasno, da ljudje v čakalnicah niso bili zadovoljni z njim, ko je prišel kar med njih in jim začel pametovati, da je v Sloveniji 130.000 ljudi brez zdravnika, v Ljubljani pa le 2.500 (?!). Obupani bolnik ga je vprašal, če je sam kriv, da je ostal brez zdravnika, župan pa mu je povsem neironično odgovoril: “A sem jaz kriv!?” Ko je videl, da ga občani ne podpirajo tako zelo strastno kot takrat, ko smejoč pride na kakšno otvoritev nove ceste, se je umaknil. A Brecelj pravilno ugotavlja – večina ljudi, ki obupano čaka na družinskega zdravnika, bi zopet volilo župana. Zakaj? Ker mislijo, da ni odgovoren za nastalo situacijo. Krivi so zdravniki, zdravniški lobiji, kapitalisti …
“Družba je res na stopnji zelo nizkega razvoja in tu je treba začeti. Ljudi učiti, kaj je zdravstvo, kdaj se gre k zdravniku in kdo je odgovoren za to, da si morajo iti v Avstrijo ali na Hrvaško operirati kolk ali pa od bolečin umreti v Sloveniji. Tako daleč smo prišli,” zaključi Brecelj.
Mediji podpirajo Kebrovo zdravstvo
Pri tem pa je pomembno, da mediji promovirajo Kebrovo centralno-plansko obliko zdravstvenega sistema, kjer imajo ponudniki zdravstvenih storitev v državni lasti glavno vlogo pri zdravljenju pacientov, koncesionarje pa se reducira na pohlepne kapitaliste, ki želijo za preplačano storitev oropati tako pacienta kot ZZZS. Težava je, da se volivcem še ni predstavilo delujočih zdravstenih sistemov, kjer zasebno in državno zdravstvo plodno sodelujeta v dobro vseh – takšne sisteme poznamo v Skandinaviji in tudi na Nizozemskem.
Medtem ko imajo ideologi, ki podpirajo državno zdravstvo, zbrani okrog lobistov dvornih dostavljalcev medicinske opreme, vse kamere in mikrofone uprjene proti sebi, pa so tisti, ki želijo reformo zdravstva po vzoru delujočih EU sistemov, glas vpijočega v puščavi, brez prave medijske pokritosti. Celo samo minister je v konfliktu s svojo stranko, saj se premier pojavlja na protestih pacientov, skupaj s Kebrovimi ideologi, ki želijo konec koncesionarstva in dodatnega zdravstbenega zavarovanja, medtem ko minister podpira odpravo čakalnih dob s koncesijami.
Ljudi je treba začeti učiti, kaj je zdravstvo
Brecelj ima prav – ljudi je treba začeti učiti, kaj je zdravstvo in kdo je kriv, da ne deluje. Trenutno zdravstvo, ki deluje na podlagi periodičnih stomilijonskih injekcij (poleg milijardnih vplačil iz osebnih dohodkov), je rezultat tistih ideologov, ki so vodili “stavko pacientov”. Potrebno jih je imenovati za krivce in nato iskati pravilne rešitve, ki so diametralno nasprotne z njihovimi pogledi.
Andrej Žitnik