Evropska komisija resno dvomi, da je lahko slovenski predlog glede NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi. V prihodnjih dneh naj bi sprožila poglobljeno preiskavo, med katero bosta strani še poskušali doseči ustrezen dogovor. Če to ne bo mogoče, lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči NLB.
Kot smo napovedovali že večkrat v preteklosti, Evropska komisija ne bo pristala na prodajne pogoje Slovenije, uradno pa naj bi se na decembrski predlog Slovenije za spremembo zaveze glede privatizacije NLB odzvala zelo kmalu, v prihodnjih dneh. Slovenski predlog, ki vključuje prošnjo za znaten odlog predvidene delne prodaje banke in imenovanje upravljavskega zaupnika, naj bi bil za Bruselj neustrezen. Komisija namreč po neuradnih podatkih resno dvomi, da je lahko ta predlog enakovreden prvotni prodajni zavezi.
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca lanskega leta, preostanek pa do konca tega leta. Ker polovičnega deleža banke ni prodala do konca lanskega leta in ni izvedla predvidenega protiukrepa prodaje balkanskih bank NLB, je zdaj državna pomoč NLB iz leta 2013 nezakonita. V prihodnjih dneh naj bi komisija sprožila poglobljeno preiskavo. Po sprožitvi preiskave imajo Slovenija in vse zainteresirane strani mesec dni časa za komentarje. V komisiji po neuradnih podatkih upajo, da bodo v času preiskave s slovenskimi oblastmi konstruktivno sodelovali in da jim bo uspelo doseči ustrezen izid. Če to ne bo mogoče, lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči.
Država bo morala prodati 75-odstotni delež zaradi izdatne državne pomoči
Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je že novembra lani glede tega pojasnila evropskemu poslancu Milanu Zveru, vodji slovenske delegacije EPP v Evropskem parlamentu, da so “Komisija in slovenski organi v stalnih pogovorih, kako namerava Slovenija upoštevati pravila glede odločitve o državni pomoči. Predvsem prodaja 75-odstotnega deleža banke je v NLB pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja banke, na podlagi katere je komisija leta 2013 odobrila znatno državno pomoč NLB.”
Iz odgovora Vestagerjeve je razvidno, da v Evropski komisiji razmišljajo le o tem, kako in kdaj bo Slovenija izpolnila zaveze, ki jih je dala Evropski komisiji, da je ta leta 2013 sploh odobrila državno pomoč NLB, in ne o tem, ali jih bo izpolnila ali ne.
C. Š.