Evropski poslanci so danes potrdili nov zakonski sveženj o obnovi narave. Ta predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele potrebne korake, ki naj bi pomagali pri rehabilitaciji najmanj 30 odstotkov habitatov (kopno, obala, sladkovodni in morski habitat), ki so trenutno v slabem stanju.
Z uredbo se niso strinjali v Evropski ljudski stranki (EPP), posledično pa je bilo sprejetje zakonodaje negotovo. EU tako z novimi birokratskimi ovirami stiska kmete. Obenem bo treba vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.
Uredbo, ki je bila tekom sprejemanja nove zakonodaje z ozirom na prvotni predlog Evropske komisije bistveno spremenjena, je danes potrdilo 329 evropskih poslancev, 275 jih je glasovalo proti, 24 pa se jih je vzdržalo. Evropska ljudska stranka je v ponedeljek sporočila, da bo glasovala proti novemu zakonskemu svežnju.
Po njihovem namreč obstaja strah, da bi države članice utegnile novo zakonodajo izrabiti za krepitev birokracije in daljnosežnih obveznosti spremljanja in poročanja za kmete in gozdarje, slednji pa bodo dejali, da jih k temu sili EU. Prav tako niso bili soglasni znotraj skupine Renew. Del liberalcev, ki pripadajo slednji politični skupini, je namreč napovedal nasprotovanje. Stališča glede sprejetja zakonodaje so močno razdelila tudi slovenske evroposlance, poroča STA.
Podprli so jo: Milan Brglez, Matjaž Nemec (oba S&D/SD), Irena Joveva (Renew/Svoboda) in Klemen Grošelj. Vsi navedeni so svojo odločitev utemeljili s potrebo po varovanju narave oziroma njenih posameznih komponent, medtem ko so nasprotniki dejali, da se jim biotska raznovrstnost in ohranjanje narave zdita pomembna, vendar pa se jim zdijo ključni birokratski izzivi.
Prepričani so, da evropski kmetovalci novih birokratskih ovir ne potrebujejo. Proti so glasovali: Romana Tomc (EPP/SDS), Ljudmila Novak (EPP/NSi), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Milan Zver (EPP/SDS). Bogovič je spomnil, da že obstajajo številne evropske direktive in uredbe za zaščito dotičnega področja. Zver pa je dejal, da bi se lahko zmanjšala proizvodnja hrane v Evropi, zvišale njene cene in blokirali bistveni infrastrukturni projekti za podnebni prehod.
Domen Mezeg