Bregantova meni, da je v zdravstvu soočamo s situacijo, ko je “voz tik pred prepadom”, “ob preklicih soglasja s 1. marcem bo treščil na tla, tam bodo poškodovani, verjetno tudi kakšen mrtev, in težko bo to postaviti nazaj”, je dejala dr. Tina Bregant v tokratni oddaji Intervju z voditeljem Aleksandrom Rantom. Izpostavila je ključno problematiko in razloge za stavko zdravnikov, spregovorila pa je tudi o zadevah, ki jih osrednji mediji pri poročanju ne povedo.
“Ta vlada s takšno večino v parlamentu bi dejansko lahko sprejela kar koli, zdaj so praktično dve leti od pričetka vladanja in vidimo, da niso naredili nič oz. če se nekaj odločijo, tisto lahko izpeljejo, hkrati pa z vsakim sprejetim aktom dejansko zabijejo žeblje v krsto,” je dejala Bregantova. Pojasnila je, da je bilo “200 milijonov kot plačilo za neke storitve dejansko stran vržen denar”.
Bregantova uvodoma pojasni, da se v zdravstvu soočamo s situacijo, ko je “voz tik pred prepadom”, “ob preklicih soglasja s 1. marcem bo treščil na tla, tam bodo poškodovani, verjetno tudi kakšen mrtev, in težko bo to postaviti nazaj”, je dejala in dodala, da nimamo sistema, kjer bi tudidrugi poklici delali pro bono kot npr. zdravniki. Dokler imamo tak sistem proti plačilu, potem je treba tudi zdravnike in druge zdravstvene delavce plačati in tukaj pridemo do bistva problema.
Ali vlada namerno uničuje zdravstvo?
Opozorila je na to, koliko je Golobova vlada govorila o pripojitvi zavarovalnice Vzajemna, pa to praktično ni bilo nič dobrega za paciente, nasprotno, meni, da so danes na slabšem. S pravilnikom, sprejetim pred nekaj dnevi, kjer zmanjšujejo plačilo po umiku soglasja, so na primarni zmanjšali plačilo timov za povečan obseg dela, kar bo najbolj prizadelo srednje medicinske sestre, “tudi tam so vzpostavili izredno stanje”, je dejala. Sama ne razume dejanj vlade, a meni, da obstaja teorija, da to delajo namerno, “če to delajo zavestno s tem, se zavedajo vseh posledic, glavna posledica pa je razsutje zdravstvenega sistema po vzoru balkanskih držav, kjer je prišlo do razslojevanja in kjer do storitev pridejo tisti, ki imajo sredstva”.
Kam grejo vse te silne milijarde?
A vlada trdi, da so oni tisti, ki preprečujejo razslojevanje in privatizacijo, povzame trditve vlade voditelj Rant. Spomnil je na vse dane obljube, pri čemer se gostja sprašuje, če temu sploh še kdo verjame, in trdi, da bodo ljudje na svojih hrbtih izkusili vse laži in zavajanja aktualne vlade. “Bolj hudo je to, da smo vsi tukaj v istem čolnu, vsi potrebujemo javno zdravstvo, ne samo to, vsi ga zelo veliko plačujemo,” poudarja in pojasni, da “plačujemo približno 13 odstotkov od bruto plače vsak mesec in ta plačila se stekajo v državno zdravstveno zavarovalnico, ki je po pripojitvi dopolnilnega zavarovanja od skoraj 800 milijonov prišla na letni budžet v vrednosti približno 5 milijard letno. To je veliko denarja in jasno, da se vsak, ki to plačuje, sprašuje, kaj dobi za to storitev”.
Bregantova izpostavi, da tega plačevanja ni možno prekiniti, ker ni pogodbe z zavarovalnico, kar se ji zdi izjemno zanimivo, “ker to potem ni zavarovalnica, dejansko vidimo, da tudi ne deluje po pravilih zavarovalništva, ampak gre za nek sklad”. Vse to bi bilo v redu, če bi se s sredstvi upravljalo optimalno, a vidimo, da še vedno najmanj 130 tisoč ljudi nima zdravnika. Bregantova se v nadaljevanju sprašuje, kam grejo vse te “silne milijarde”, ki ostanejo tudi, ko se poplačajo zdravniki in storitve, saj, kot pravi, se nove zdravstvene institucije ne gradijo, zadnja taka bolnišnica – UKC LJ – je bila zgrajena pred petdesetimi leti.
A kako bodo ljudje spoznali in uvideli, kaj se dogaja, ko pa je “cel balon, medijski ali pa večina medijskega balona vključno s profesionalnimi pacienti tipa Jaša Jenull“, ki protestirajo proti zdravnikom, “kako preseči to meglo, ker vidimo, kako močna je ta kampanja”, se sprašuje Rant, ki opomni tudi na zadnjo predstavitev na medicinski fakulteti, kjer sta bila kot prednosti zdravnikov izpostavljena ugled in denar in ne pomoč sočloveku. Bregantova meni, da ljudje temu dejansko ne verjamejo toliko, kot se to prikazuje v medijih. Kar se tiče zdravniških plač in izgovorov, da so te že zdaj visoke, gostja izpostavi, da je presenečena, ko vidi plače vodstva na RTV, VOKE, energetike, ki so višje od njene. Meni, da če bi ljudje videli plačna razmerja, bi hitro ugotovili, da zdravniške plače niti niso tako visoke, sploh glede na dejstvo, kako potrebni so zdravniki.
Po njenih besedah je povprečna starost zdravnikov pri nas okrog 50 let, pri čemer leta terja tudi dolgotrajno izobraževanje, plačilo mladega zdravnika pa je manjše od zdravnika, ki dela pri MSF (mednardona zdravniška humanitarna organizacija), ki pri tem dobi tudi zastonj letalske karte in občutek koristnosti in hvaležnosti. “V zadnjem letu nas prehiteva hrvaška medicina po levi, zaradi tega, ker so se odločili, da bodo spremenili način dela in da bodo tudi ustrezno plačali – ne nagradili – plačali zdravstveni kader,” je dejala gostja in poudarila, da se je v zadnjih dveh letih stanje bistveno poslabšalo.
Bregantova: Če bo fond ZZZS razpadel, problema ne bomo rešili
Kar izpostavi voditelj, je problematika starajočega se prebivalstva, s čimer se Bregantova strinja. Slednje pojasnjuje tudi večje število zdravnikov danes kot pred dvajsetimi leti, “število zdravnikov v Evropi na prebivalca, na tisoč prebivalcev je višje, pri nas je nižje 3,3, v Avstriji je 5,2”, je dejala Bregantova, ki smo poleg tega, da smo ena najstarejših populacij na planetu, hkrati tudi ena najbolj bolnih. V nadaljevanju je izpostavila, da v zdravstvu velikokrat rešujejo tudi socialno problematiko, kar ni ustrezno, zato meni, da bi bilo potrebno reorganizirati procese dela, zavarovalnica pa bi se morala začeti obnašati kot zavarovalnica. “Morala bi biti zainteresirana, kateri zdravnik dela dobro in ne samo, kateri dela več,” je dejala. Ob tem je opozorila, da je vlada zavarovalnico Vzajemna “uničila”, a da jih obstaja več, ki so vladi bližje, kot bi si človek mislil, “in če nam bo razpadel fond ZZZS in ga bodo razparcelirale ostale zavarovalnice, potem se nam zna zgoditi, da mi problema ne bomo rešili”, opozarja.
Kako odgovarja na očitke in jezo določenih, ki jim očitajo stavko, čeprav stavkajo tudi funkcionarji, ki bi morali urediti sistem, Bregantova odgovarja: “Nismo bogovi v belem,” kot se je pojavil eden od izrazov v zadnjih letih, “enostavno ne zmoremo delati več kot delajo ostali. Marsikdo dela veliko, tudi mi smo pripravljeni delati 40-urni tedenski delovnik, dodatnih osem ur, če se kdo počuti zmožnega delati več, bi se za to odločil, vendar prosimo, da nam pustite delati varno v skladu z našimi zmožnostmi, se bomo potrudili delati tisto, zaradi česar smo študirali,” je dejal Bregantova, ki je opomnila na študij medicine z namenom pomoči, ne denarja. Bregantova je poudarila tudi, da bo vsak moral prevzeti odgovornost, hkrati pa povedala, k čemu si stavko srčno prizadeva. Podrobnosti o tem, kaj je povedala ob koncu, si lahko pogledate na spodnji povezavi.
Vabljeni k ogledu!
T. B.