Evropski parlament je letos sprejel prepoved prodaje avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem od leta 2035. Mnogi trdijo, da gre za nespametno odločitev. Tudi električni avtomobili niso popolnoma brezmadežni za okolje.
Evropska unija je kot ustanova postala birokratski stroj, ki iz Bruslja državam članicam vedno znova poskuša določati nove omejitve in pravila. Poleg vsiljevanja migrantskih kvot in ideologije LGBT je danes med bruseljskimi birokrati in globalisti na vrhu ideološkega seznama tudi podnebna agenda ali varstvo okolja. Pri tem pravzaprav ne gre vedno toliko za dejansko varovanje okolja kot za nekakšno novo grožnjo, proti kateri naj bi se združilo celotno človeštvo na globalni ravni, češ da moramo vsi skrbeti za naš skupni planet.
Čeprav je seveda skrb za okolje hvale vredna, gre v tem primeru predvsem za nov narativ, ki je mlin na vodo globalistom, saj poudarja nujno združevanje človeštva in ustvarjanje globalne družbe državljanov sveta, ker naj bi le tako lahko premostili podnebne težave, ki ogrožajo obstoj človeštva. Pri tem gredo levi okoljevarstveniki tako daleč, da celo pozivajo Evropejce, naj nehajo imeti otroke zaradi prenaseljenosti planeta in onesnaženja, ki ga povzroča sodobni človek.
Zanimivo pa je, da pripadniki zelenih strank velikokrat podpirajo množični uvoz migrantov s tretjega sveta, prav tako pa levičarji kažejo s prstom le na razmeroma majhno Evropo, kjer je rodnost že tako prenizka, molčijo pa o demografski eksploziji Afrike in tretjega sveta. Ne oglašajo se kaj dosti niti glede največjih onesnaževalk našega planeta. No, kljub vsemu temu se je Evropska unija odločila, da bo v boju proti globalnemu segrevanju prepovedala prodajo avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem.
Najhujše onesnaževalke
Čeprav je zelo pomembno, da ohranjujemo svoje domovine lepe in čiste, se moramo zavedati, da na globalni ravni Evropa ne glede na to, ali so njene okoljevarstvene strategije in regulacije dejansko smiselne ali ne, ne more imeti odločilnega vpliva na onesnaženost našega planeta. Med onesnaževalkami, med državami torej, ki imajo pri tem glavno vlogo, je največja onesnaževalka danes ogromna Kitajska, ki je tudi najbolj poseljena država na svetu.
Samo pet kitajskih provinc namreč proizvede več ogljikovega dioksida – toplogrednega plina, zaradi katerega hočejo med drugim pri nas prepovedati omenjene avtomobile – kot katera koli druga država na planetu. Za Kitajsko naj bi bile druga največja onesnaževalka Združene države Amerike, tem sledi Indija, kjer je tudi največ onesnaženih mest na svetu. Za Indijo je na četrtem mestu Rusija, za njo pa Japonska. Šele na šestem mestu je prva evropska država, in sicer Nemčija, na šestnajstem mestu pa Združeno kraljestvo. Evropa bi se sicer znašla med prvimi petimi onesnaževalkami, le če bi šteli celotno območje Evropske unije in Združenega kraljestva. V tem primeru bi bila domnevno nekje na tretjem mestu poleg Indije.
Prepoved avtomobilov z notranjim izgorevanjem
Ne glede na to je očitno glavna strategija Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam, ki jih nekateri strokovnjaki označujejo za precej kontroverzne oziroma “prenapihnjene”, postopna ukinitev avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem. Letos je evropski parlament potrdil prepoved prodaje avtomobilov in drugih lahkih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem, ki naj bi začela veljati leta 2035. Do leta 2050 naj bi tako Evropejci popolnoma nehali voziti avtomobile s takimi motorji, saj je življenjska doba avtomobila nekako petnajst let, zaradi česar stopa prepoved v veljavo prav leta 2035.
Sicer bodo tudi po tem letu lahko še vedno prodajali takšne avtomobile iz druge roke, vendar pa se bodo povečali stroški zavarovanja, goriva in tako dalje. Glavno alternativo avtomobilom z notranjim izgorevanjem vidi Evropska unija v električnih avtomobilih na baterije, ki naj bi bili cenejši od drugih alternativ in manj škodljivi za okolje. Tako naj bi ljudje čez dvanajst let večinoma vozili električna vozila.
So električni avtomobili najboljša rešitev?
Vendar pa nekateri strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da morda električni avtomobili niso najboljša in dokončna rešitev. Mednarodno združenje za raziskave trajnostnega pogonskega sistema in tehnologije vozil je že leta 2021 poslala Evropski komisiji dve odprti pismi, pod katerima naj bi bilo podpisanih kar 171 evropskih znanstvenikov in strokovnjakov. V pismu opozarjajo, da je promocija električnih avtomobilov kot edine tehnološke rešitve problematična. Električni avti lahko povzročijo večje povpraševanje po električni energiji, kar bo pomenilo, da bo treba proizvajati več električne energije, to pa bo pomenilo tudi povečanje emisij ogljikovega dioksida pri sami proizvodnji elektrike.
Docent Češke tehniške univerze iz Prage Oldřich Vítek je ob tem poudaril, da ima električni avtomobilizem veliko težav, o katerih pa se ne sme govoriti. Na to, da električni avtomobili tudi sami niso nedolžni, je opozorila tudi iniciativa Green NCAP, ki se zavzema za razvoj avtomobilov, ki so čisti, učinkoviti in kar se da prijazni okolju. Raziskava, ki jo je opravila omenjena organizacija, kaže, da je v nekaterih primerih e-avtomobil lahko za okolje bolj obremenilen od dizelskega avtomobila.
Pri Green NCAP so poudarili, da so električni avtomobili pri neposrednem izpustu seveda veliko boljši, vendar pa se zanemarja energija, ki se porabi za proizvodnjo elektrike, ki jo ti avtomobili potrebujejo. Prav tako igrajo svojo vlogo sama proizvodnja avtomobilov, njihova teža in podobne stvari, zaradi katerih situacija še zdaleč ni tako črno-bela, kot jo nekateri predstavljajo.
Sam proces izdelave e-avtomobilov je najbolj umazan od vseh, posebej če vključimo še izdelavo baterije. Najbolj »umazana« pa je tudi oskrba z energijo za električni avtomobil. Pri odločitvi o prepovedi prodaje “bencinarjev” in “dizlov” do leta 2035 se poraja problematično vprašanje, ali bo Evropska unija zmogla zadovoljiti novo povpraševanje po baterijah, ki že danes narašča. Če ne bo zmožna proizvajati dovolj baterij, se zna zgoditi, da jih bo treba uvažati iz tretjih držav, pri čemer bi bile baterije zelo drage.
Proti prepovedi
Prepoved omenjenih avtomobilov je sicer naletela na precej velik odpor v Nemčiji pa tudi na Poljskem. Obe državi sta izrazili nasprotovanje tej odločitvi, pri čemer je bila slednja še toliko bolj odločna, saj je poljska vlada mnenja, da Poljska in Evropska unija ta čas nima potrebne infrastrukture za električne avtomobile, pa tudi, da je treba zaradi vojne v Ukrajini učinkovito preprečevati situacije, ki bi lahko povzročile za prebivalce negativne gospodarske posledice. Predlog o prepovedi je v evropskem parlamentu podprlo 339 poslancev, 249 pa jih je bilo proti.
Andrej Sekulović