Da se nekaterim novinarskim aktivistom, ki pišejo za časopis Dnevnik, po žilah pretaka balkanska kri, seveda ni v osnovi prav nič narobe. Problem nastane, če želijo to lastnost pripisati vsem Slovenkam in Slovencem, ki jih tudi 30 let po razpadu rajnke Jugoslavije vidijo kot neločljivi del nekdanje skupne države. Da je na pogorišču totalitarne Juge zrasla samostojna, svobodna in demokratična država, kar pač ni njihova intimna opcija, kar novinarji, kot je sin jugooficirja Zoran Potić, v svojih člankih niti ne skrivajo, je ena zgodba. Povsem nova pa je, da nas novinar Anže Lebinger vidi na Balkanu kot Balkance. Njegov članek v današnji ediciji Dnevnika namreč nosi naslov Slovenski parlament po transparentnosti in odprtosti drugi na Balkanu. Kdo je tukaj zamočil pri Lebingerjevi vzgoji, je dobro vprašanje. Že v osnovni šoli namreč naučijo, da je Slovenija srednjeevropska država.
“Zavod Danes je nov dan je analiziral odprtost in transparentnost slovenskega državnega zbora. Slovenija se je med šestimi balkanskimi državami uvrstila na drugo mesto. Najslabši rezultat dosega na področju integritete, kjer so preverjali mehanizme za preprečevanje korupcije,” piše Anže Lebinger o septembra objavljeni študiji omenjenega zavoda, v katerem sodelujejo denimo zloglasni Filip Muki Dobranić, Nika Mahnič in profesor s fakultete za družbene vede filozof Mirt Komel.
“Očitno bomo Slovenci res izumrli, ker nas levičarski Dnevnik uvršča med Balkance in balkanske države. Očitno nočejo vedeti, da je Slovenija srednjeevropska, ne pa balkanska država, in bi hoteli, da smo Balkanci tako in drugače,” se je v svojem elektronskem sporočilu, v katerem nas je opozoril na zapis v Dnevniku, vprašal naš bralec Franc Pevec.
Na uredništvo Dnevnika, ki je sicer v lasti nekdanjega politika Socialnih demokratov Bojana Petana, smo naslovili vprašanje, po kakšnem ključu je njihov novinar Lebinger Slovenijo uvrstil na Balkan, in če je takšno tudi splošno stališče Dnevnikovega uredništva – da je namreč Slovenija balkanska država.
Analiza odprtosti in transparentnosti državnega zbora je del raziskave odprtosti institucij v regiji, ki poteka že peto leto zapovrstjo, letos pa v njej ob Črni gori, Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Srbiji prvič sodelujeta tudi Slovenija in Hrvaška, sicer navajajo na spletni strani zavoda Danes je nov dan. Tam Slovenijo uvrščajo na Zahodni Balkan.
V okviru tega poglavja se je državni zbor odrezal najslabše od vseh ocenjevanih področij (38,68 %), slabši rezultat je dosegla le Hrvaška (18,95 %). Največ kazalnikov je izpolnila Črna gora, sledijo pa ji Severna Makedonija, Srbija ter Bosna in Hercegovina, razkriva “študija” omenjenega zavoda.
T. F.