Če malikuješ totalitarno Jugoslavijo, potem si, kot kaže, lažje utreš pot do povsem kapitalističnega dodatka k pokojnini, je mogoče logično skleniti v zvezi z eno od nagrajenk Prešernovega sklada za leto 2025 Niko Autor, ki pravi: “V Jugoslaviji so živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno”.
Decembra lani je bila sporočena odločitev upravnega odbora Prešernovega sklada, da bosta Prešernovo nagrado za leto 2025 prejela kiparka Dragica Čadež in gledališki režiser ter performer Dragan Živadinov, nagrado Prešernovega sklada za leto 2025 pa vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Ob osamosvojitvi Slovenije ni dopolnila niti 10 let
Uporabnike družabnih omrežij še posebej vznemirja odločitev za izbor Autorjeve, saj je ta v nedavnem intervjuju za Delo izrazila pravi hvalospev življenju v nekdanjem totalitarnem sistemu. “Jugoslavija zame predstavlja prostor in čas, ko prizadevanja za bolj pravičen in enakopraven svet niso bile zgolj želje ali utopične sanjarije. Je prostor, v katerem so naši starši živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, kot mi živimo danes,” je med drugim namreč izjavila.
Marsikoga je zmotilo malikovanje v luči dejstva, da sama ni dopolnila niti deset let, ko je prišlo do osamosvojitve Slovenije. “Tudi sanja se ji ne, kako se je živelo v tisti Jugoslaviji, ki jo tako povzdiguje. Varnost režima so zagotavljali vojska, Udba in politični zapori, kakovost življenja pa “vsakemu po njegovih potrebah” za komunistično elito. Ne vem no, projugoslovanka dobila slovensko Prešernovo nagrado,” v znak kritike izpostavlja upokojeni novinar Vinko Vasle. “Prešernova nagrajenka” in 1.500 evrov dodatka k pokojnini iz vaših žepov na željo Aste Vrečko, stranke Levica, Vlade RS. Tole pa je njen “dosežek”,” je v znak obreganja na družabnem omrežju X zapisal predsednik stranke SDS Janez Janša.
Janša je v svoji kritiki opomnil, da so vladajoči ne dolgo nazaj potrdili dodelitev dodatkov k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, s katerim bi določeni upokojeni posamezniki k pokojninam prejeli do kar 1500 evrov dodatka. Zakon so potrdili tudi potem, ko je nanj Državni svet RS izglasoval veto. To je vodilo do odločitve, da so v SDS napovedali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
Kot je za naš medij nedavno pojasnil poslanec SDS Andrej Hoivik, bodo po tem zakonu Prešernovi nagrajenci, nagrajenci Prešernovega sklada in nagrajenci nagrad po zakonu o odlikovanjih Republike Slovenije prejemali od 750 do 1500 evrov dodatka na svoje pokojnine. “To pomeni, da bodo nekateri prejemali pokojnine tudi v višini 3300 evrov za leto 2025,” je pojasnil.
Ker so nekateri nasprotniki stopili v zrak, češ da ni prav, da se v konkretnem primeru navaja, da se z nagrado Prešernovega sklada dobi dodatek k pokojnini, ampak s Prešernovo nagrado, Hoivik pojasnjuje, da “v primeru, da zaprosi za pokojnino le kot nagrajenka Prešernovega sklada potrebuje še eno nagrado, ki pa ni za “življenjsko delo”. “Ta dodatek pa bi v letu 2025 znašal med 900 in 1000 evrov mesečno,” je konkretno navedel.
Nagrajenka se je lotevala tudi teme rezilne žice in njenih nehumanih posledic
Če si sicer v zvezi z Autorjevo pogledamo utemeljitev upravnega odbora Prešernovega sklada, ki ga sestavljajo Zdenka Badovinac, Alma R. Selimović, Bogdan Benigar, Mika Cimolini, Urška Jež, Diana Koloini, Matevž Luzar, Jaruška Majovski, Goran Milovanović, Vesna Pajić, Saša Pavček, Manca G. Renko, Rok Vevar, Boštjan Vuga in Dušanka Zabukovec, je mogoče med drugim prebrati, da gre za vizualno umetnico, ki “s prefinjenim vizualnim jezikom ustvarja zgodbe, v katerih združuje refleksijo družbene stvarnosti in poetične impresije, njena dela pa se gibljejo na presečišču vizualne umetnosti in filma”.
Kot izpostavljajo, ta v svojih stvaritvah “obravnava teme, povezane z migracijami, delavskimi pravicami in politikami kolektivnega spomina”. Izpostavljajo tudi, da je ustvarila “serijo eksperimentalnih filmov, med drugim tudi trilogijo dokumentarnih filmov, v katerih se loteva teme rezilne žice in njenih nehumanih posledic”.
Ker tudi nagrada Prešernovega sklada predstavlja pot k dodatku do pokojnine, ne čudi, da kritik na ta račun ne manjka. Ljudje morajo namreč delati štiri desetletja, pa 200 tisoč od njih nima niti 750 evrov pokojnine, povrhu vsega pa nam nova oblast vseskozi nalaga nove davke in izstavlja višje položnice. Na to dejstvo je nedavno opozoril poslanec SDS Zvonko Černač. Ljudje sicer tudi težko razumejo, kako naj bi vrhunsko umetnost predstavljalo dojenje psov in ovijanje v slovensko zastavo, iz katere je izrezan grb. V omenjenih primerih gre za primer nagrajenk Prešernovega sklada Simone Semenič in Maje Smrekar. V luči nagrajevanja politični analitik, urednik in novinar Peter Jančič opozarja, da se omenjene nagrade podeljujejo politično. “Vprašamo se lahko tudi, zakaj teh istih velikanskih pokojninskih nagrad ne prejmejo najboljši znanstveniki, najboljši pravniki, najboljši zdravniki. So to drugorazredni, bedni ljudje, ki nimajo enakih pravic kot kulturniki Aste Vrečko oz. te vladne koalicije? Meni se to zdi nezaslišano!” je bil kritičen. Vsak od šestih nagrajencev Prešernovega sklada bo po njegovih podatkih dobil po 10 tisoč evrov, nagrajenca Prešernove nagrade pa vsak po 30 tisoč evrov. Ko pa bosta slednja izpolnila pogoje za upokojitev, ju še čaka visoka pokojnina.
A. H.