Vsak nacionalni medij je križišče politike in cilj politikov. Takšen medij, ki ima zagotovljeno praktično neomejeno financiranje, je namreč še kako uporaben za politična preigravanja. Lahko je v službi vseh ljudi ali pa v službi samo ene (zmagovalne) opcije. Lahko se ukvarja s problemi in dosežki celotne družbe, lahko pa je pristranski. Lahko na primer poveličuje rezultate ene politične opcije in jo s tem utrjuje, hkrati pa neusmiljeno blati drugo stran in jo s tem uničuje.
Človek namreč deluje skladno s svojimi prepričanji. Dokler je prepričan, da so njegova dejanja posledica lastnih prepričanj in da ima prav, se je pripravljen preprirati, protestirati, včasih celo umreti. Veliko je bilo takšnih v zgodovini. Tisti redki, ki pri tem niso umrli, so se občasno v kasnejših letih tudi kdaj pa kdaj lopnili po čelu, češ, le kako sem lahko bil tako neumen. Obstaja celo izrek, ki govori prav o tem, ko pravi: če pri dvajsetih nisi revolucionar, je nekaj narobe. Še bolj pa je narobe, če si še vedno revolucionar pri petdesetih.
Večini je prepričanje vsiljeno in nekateri se tega občasno tudi zavedajo. Pri tem je sicer mogočih več poti, običajni pa sta dve. Nekateri se prepustijo in sprejmejo “usodo”, drugi se uprejo. Kot oblastniku, ki se ne zanaša na demokracijo, je poznavanje vsega tega v pomoč. Mediji načeloma le poročajo o dogodkih. Vseeno pa je v poročanju z dogodka, kjer je prišlo do streljanja, bistvena razlika, če je “oseba moškega spola streljala v množico”, ali pa “da je 30-letni migrant is Sirije odprl rafal iz avtomatske puške na ljudi v soboto zjutraj na mestni tržnici”.
Kot sem omenil na začetku, vedno obstaja možnost, da oblast zlorabi medije. Še posebej če ima veliko večino v državnem zboru. Zlorabi npr. inštitut, ki je predviden za izredne (vojne) razmere in brez razprave sprejme novelo zakona, s katero bistveno poseže v delovanje medija. Tako kot se je zgodilo v Sloveniji. Brez tega posega bi bilo treba počakati leto ali dve, ko se programski svetniki zamenjajo po prej veljavnem ključu. Ustavno sodišče je takšno novelo zakona najprej zadržalo, ker je presodilo, da je sporna. Nato pa je zadržanje odpravilo, ne da bi presodilo o (ne)spornosti. Svojo odločitev je samo upravičilo s tem, da v razumnem času ne more dokončno odločiti. Predsednik Ustavnega sodišča RS Matej Accetto in ekipa so tako postali del sprege s politiko. Zavarovali so državo pred posameznikom, ki je v danem primeru ugovarjal. Kaj takega ne bi smelo biti niti slaba šala, kaj šele odločitev ustavnega sodišče ene od držav Evropske unije.
Tako smo dobili nov svet RTV z ljudmi, ki tja niso bili imenovani neposredno, temveč na podlagi imenovanja nekih arbitrarno izbranih teles. Pred tem se je namreč imenovanje programskih svetnikov izvajalo v državnem zboru. Tam, kjer sedijo izvoljeni predstavniki ljudstva in ne kar nekdo, kot so npr. člani Olimpijskega komiteja Slovenije. Zakaj nove programske svetnike imenuje Olimpijski komite Slovenije in ne Zveza združenj borcev Slovenije ali pa Planinsko društvo Šmarna gora, si odgovorite sami. RTV Slovenija je tako postala vojni plen te koalicije. Dobesedno. Saj se še spomnite Golobovih besed, da so poskusili na lep način prevzeti RTV, pa ni šlo. Bo šlo pa drugače in je očitno šlo. Konec koncev je tudi postopek, po katerem je bila novela zakona o RTVS sprejeta, predviden za vojne razmere. Gre za vojni plen ideološke struje, ki očitno brez osrednjega medija ne more preživeti oz. lahko, le zelo drago je zanjo. Zdaj jim bomo ideološko trobilo plačevali vsi.
Kam to vodi, ni težko razumeti. Najprej v pacificiranje volilnega telesa, saj človek laže nekritično sprejema stvari, za katere mu ni prav veliko mar. Sledi odpuščanje “njihovih” in zaposlovanje “naših” na RTVS, nato sledita še dvig naročnine in ideološko obarvan informativni program. Predvsem pa poveličevanje “uspehov” tranzicijske levice in pranje glav s sovraštvom do kapitalizma, dobička in zdrave pameti Slovenije. Čez leto ali dve boste npr. ploskali od sreče zaradi neverjetno potrebne letalske družbe Air-Slovenska-Zguba in niti pomislili ne boste, da nekaj ni v redu, če komercialna družba prvih sedem let prinaša izgubo, nato jo pa itak ukinejo. Pomembno je, da boste spet volili prave, saj so tako dejali na RTV Slovenija.
Edvard Kadič