Vse bolj jasno postaja, da bo naraščajoče potrebe po elektriki lahko zadovoljila le jedrska energija. Medtem ko se gradnja drugega bloka nuklearke vse bolj odmika v prihodnost, iz gospodarstva prihajajo perspektivne pobude. Bo prav ideja, ki jo je predstavil podjetnik Akrapovič, prebila “Status quo”?
Na nedavnem posvetu o prihodnosti jedrske energije v Krškem je premier Robert Golob napovedal, da bo po trenutni zakonodaji gradnja drugega bloka nuklearke končana nič prej kot leta 2047. Marsikdo v luči oddaljevanja začetka gradnje opozarja, da več kot očitno jedrska energija ne predstavlja prioritete te vlade, ampak solarni paneli. Znano je namreč tudi, da je GEN-I, ki ga je Golob dolga leta vodil, ponudnik sončnih elektrarn “na ključ”.
Obstajala bi možnost soinvestitorstva za vse
Eden najboljših slovenskih podjetnikov Igor Akrapovič je predstavil zanimivo pobudo skupine gospodarstvenikov, da bi JEK 2 nastal kot skupnostna elektrarna. Gospodarstveniki vidijo dobro priložnost v partnerstvu med državo in zasebnim sektorjem, kjer bi obstajala možnost soinvestitorstva za vse – tako za podjetja kot tudi gospodinjstva in občane.
Z lastnimi viri želijo pokriti potrebe po električni energiji. “Tako bi dobili stroškovno stabilno ceno elektrike, saj so na trgu izpostavljeni tržnim mehanizmom in cenam, na katere nimajo vpliva. Pobuda združuje domače vlagatelje z letno porabo > 1 TWh, SVC in GZS,” izpostavljajo glede ideje na digitalni platformi podpornikov jedrske energije Jedrska.si in dodajajo, da se je Akrapovič ob predstavitvi skliceval na finski model financiranja Mankala. “V Sloveniji ne more biti celotna elektrarna v zasebni lasti, zato se pobuda nanaša le na delež,” še dodajajo.
O modelu Mankala, ki ima na Finskem dolgo tradicijo, so se v preteklosti že razpisali pri Jedrska.si. Omenjeni model predstavlja način delovanja, pri katerem podjetja, ki imajo skupni cilj, ustanovijo nepridobitno družbo z omejeno odgovornostjo. “Ta pristop omogoča združevanje virov in delitev tveganj, kar zagotovi izvedbo projektov z velikimi kapitalskimi zahtevami,” poudarjajo in pojasnjujejo, da je v primeru finske družbe TVO proizvodnja električne energije tista, ki predstavlja skupni namen vseh povezanih podjetij.
Že od 60-ih let prejšnjega stoletja je omenjeni model tudi pravno priznan. Čeprav se je okrog zakonitosti modela polemiziralo tudi v Evropskem parlamentu, ko se je razpravljalo o očitku, da gre za prikrito razdelitev dividend, pa je Evropska komisija naposled zaključila, da je model Mankala zakonit. Sicer pa ni nujno, da je ta model omejen zgolj na proizvodnjo energije.
Nedvomno bi bilo na mestu, da bi vlada, ki naj bi jo vodil “energetski genij”, prisluhnila ideji slovenskim gospodarstvenikom, da nas na koncu ne bodo prehiteli še Čehi, Francozi, Nizozemci in drugi, in se nam na koncu lahko, kot je tudi opozoril profesor in jedrski fizik Leon Cizelj, zgodi nezaželen beg možganov. Do 1. avgusta naj bi vlada sicer sprejela dokončno odločitev o gradnji.
Ana Horvat