Zgodovinarji in učenjaki iz različnih obdobij so vedno razpravljali o tem, katero leto je bilo najslabše za človeštvo in večina jih s prstom kaže na leto 536 našega štetja, ne le zaradi velikega števila smrtnih žrtev, temveč tudi zaradi številnih dogodkov, ki so pripeljali do strašljivo visokega števila smrtnih žrtev in groznih življenjskih razmer za večino ljudi.
Najbolj “mračno obdobje” za človeštvo naj bi po mnenju zgodovinarjev trajalo med 536 in 542 našega štetja, ker pa so se ključni dogodki začeli z letom 536 n. š., negativne posledice pa je bilo čutiti tudi v naslednjih letih, je to leto obveljalo za najslabše v zgodovini človeštva.
Zelo čudne podnebne spremembe
Sodeč po znanstvenih raziskavah naj bi bilo 536 n. š. najhladnejše leto v zadnjih 2300 letih, zaradi česar je zimska sezona postala sezona preživetja za večino kultur. Sodobni znanstveniki trdijo, da ni bila le huda zima razlog za slabo leto, ampak tudi številni čudni dogodki, ko se je podnebje kar naenkrat spremenilo.
Na Kitajskem je v času vrhunca poletja zapadel visok sneg. Poleg presenečenja Kitajcev, ki mrzlega vremena niso bili vajeni, so doživeli tudi hud šok, ko je večina pridelkov zaradi mrzlega podnebja propadla, čemur je sledila lakota. To se ni zgodilo samo na Kitajskem, ampak tudi v mnogih drugih delih sveta, kjer sneg nikoli ni zapadel. Nekateri znanstveniki trdijo, da je bila to posledica tega, da sonce v tem določenem letu ni ponujalo enake ravni toplote. Zabeležena so bila tudi številna obdobja, ko je Južna Amerika trpela zaradi treh dolgih mesecev močnega dežja, ki jim je sledila trimesečna suša, kar pa je znova vplivalo na kmetijstvo znotraj celine. To bi poleg tega, da bi pokončalo glavni vir trgovanja, povzročilo tudi lakoto. Znanstveniki verjamejo, da so te drastične podnebne spremembe prispevale k propadu številnih kultur po svetu ne le zaradi mrzlega vremena, ampak tudi zaradi lakote.
Več vulkanskih izbruhov
Polovico zemeljske oble je leta 536 n. š. zakril velik temen oblak, ki sončni toploti ni dovolil, da bi prišla do zemeljskih tal, zato je polovico zemeljske oble zajela tema, posledica pa so bile nizke temperature. To tudi pojasnjuje, zakaj je bilo to najhladnejše leto. Poleg pomanjkanja toplote je kmetijstvo ponovno močno trpelo zaradi pomanjkanja sončne svetlobe, ki je bila ključnega pomena za rast rastlin in pridelkov. Ta tema je trajala kar 18 mesecev, tako da so ljudje najhujše leto preživeli “slepi”.
Čeprav se lahko večkratni vulkanski izbruhi štejejo za sprožilni dejavnik za grozljive podnebne spremembe, so se ti izbruhi večinoma zgodili na severni polobli sveta, zato ne pojasnjujejo dejstva, da je bilo podnebje čudno tudi na drugi polovici sveta.
“Justinijanova” kuga
Bubonska kuga iz 540. let, znana tudi kot Justinijanova kuga, se je začela leta 541 našega štetja in je trajala do leta 549. To natančno pandemijo je povzročila bakterija, imenovana Yersinia pestis, ki se ni nujno prenašala s človeka na človeka, ampak s podganami. Sumijo, da se je pandemija začela v Egiptu, v Bizantinsko cesarstvo pa se je prenesla s podganami, ki so se skrile v mesečnih prevozih žita. Svoje ime je dobila po takratnem vladarju Bizantinskega cesarstva, Justinijanu I.. V manj kot enem letu se je pandemija razširila po vsem svetu in zajela večino Evrope, Azije, Severne Afrike in Daljnega vzhoda.
Po vsem tem lahko zaključimo, da je bilo leto ali obdobje od 536 do 549 n. š. najhujše obdobje v zgodovini človeštva, ki se je končalo s smrtnim izidom skoraj polovice svetovnega prebivalstva, kar je skoraj nepredstavljivo in bi danes pomenilo apokaliptični dogodek.
Tanja Brkić