“Kljub temu, da se velika večina drži ukrepov je dejstvo, da se jih nekateri ne bodo nikoli. Apeliram na vse, da ne razmišljamo v smeri, da moramo maske nositi zaradi inšpektorjev, zaradi vlade ali zaradi policije, temveč zato, da poleg sebe ščitimo tudi druge. Neuporaba mask v trenutni epidemiološki situaciji ne more biti znak uporništva, temveč izključno znak ignorance do sočloveka. In če kdaj, potem je zdaj čas, da egoizem pospravimo v predal,” je izčrpno pojasnila in pozvala javnost Deana Potza.
Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je pojasnila, da je bilo v prvem tednu izrečenih 1420 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti 68.400 evrov. Med 21. in 6. uro nadzore opravljajo v sodelovanju s policijo. Glede omejitve gibanja, so opravili 17 nadzorov na več lokacijah, prvo noč je bilo opozorjenih 10 ljudi, od tega 2 tuja državljana. V Mariboru je bila prvi večer skupina protestnikov in nekaj opazovalcev, ki pa so se po opozorilu razšli. Skupaj je bilo v prvem tednu od uveljavitve odloka o začasni omejitvi gibanja v nočnem času izdanih 19 prekrškovnih sankcij.
Nočni izleti nas v tem času lahko drago stanejo. Globa po Zakonu o nalezljivih boleznih znaša od 400 do 4 tisoč € za vsako posamezno kršitev. Če se torej med 21. in 6. uro nahajate zunaj v skupini več kot šestih ljudi in pri tem ne nosite maske, so to tri kršitve in posledično tri globe v skupni vrednosti 1200 evrov. “Na Zdravstvenem inšpektoratu se odzivamo tudi na prijave,” je dejala Potzova. “V času od prvega septembra smo jih prejeli 1.222; od tega največ na področju gostinstva, kršenja odrejene karantene, nošenje zaščitne maske na javnih površinah in v živilskih prodajalnah.“
Glede obvezne uporabe maske na prostem je razložila, da pri sprehodih na zelenih površinah, če je možno ves čas ohranjati 3 metre razdalje, uporaba maske ni obvezna. To pa ne velja za pločnike oziroma urbane površine, razen če se opravlja športna aktivnost. “Kljub temu, da se velika večina drži ukrepov je dejstvo, da se jih nekateri ne bodo nikoli. Apeliram na vse, da ne razmišljamo v smeri, da moramo maske nositi zaradi inšpektorjev, zaradi vlade ali zaradi policije, temveč zato, da poleg sebe ščitimo tudi druge. Neuporaba mask v trenutni epidemiološki situaciji ne more biti znak uporništva, temveč izključno znak ignorance do sočloveka. In če kdaj, potem je zdaj čas, da egoizem pospravimo v predal,” je izčrpno pojasnila in pozvala javnost Deana Potza.
Namestnik generalnega direktorja Policije Tomaž Pečjak je v imenu policistov vsem prebivalcem RS in osebam, ki potujejo preko ozemlja države, ponovno svetoval, da dosledno spoštujejo ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, saj se bo le tako lahko zmanjšalo njegovo eksponentno širjenje med ljudmi. “Apeliramo predvsem na to, da so potovanja res tista, ki so nujna in neodložljiva ter, da imajo osebe pri sebi dokazila, da izpolnjujejo katero od izjem odlokov,” je še dejal. “Ponovno izpostavljam,” je dejal Pečjak, “da je namen policije z najmilejšimi sredstvi in ukrepi doseči zakonito zasledovan cilj, pri čemer policija vedno izhaja iz načela sorazmernosti. V policiji zato tudi preko medijev opozarjamo na resnost okoliščin, v katerih smo se v znašli.”
Način izvajanja nadzora na terenu se v ničemer ni spremenil in je podvržen vsem standardom taktike in metodike dela policije, ki jih policija uporablja pri izvajanju nadzora nad ostalimi predpisi iz njene izvirne pristojnosti, je še pojasnil in pristavil, da so od začetka marca letos do danes prejeli več kot 3 tisoč prijav kršitev, sami so ugotovili skoraj 10 tisoč kršitev odlokov in pri tem izdali več kot 6.500 opozoril. 24. oktobra je začel veljati PKP5 in s tem je tudi Policija dobila nekatere pristojnosti po določbah zakona o nalezljivih bolezni. “Policisti smo od torka do danes opravili nadzore na 4.342 krajih glede izvajanja določb vladnih odlokov, prejeli smo 71 prijav o kršitvah odloka in sami ugotovili 288 kršitev,” je še povedal namestnik generalnega direktorja Policije.
Smo na isti ladji in pred seboj imamo isti cilj-obvladati epidemijo
Epidemija koronavirusa je brezkompromisno posegla na vsa področja našega življenja. Gre za nov tip kolektivne travme, katere značilnost je, da je globalna in da s tovrstno travmo kot človeštvo pravzaprav nimamo izkušenj, je z nastopom pričela psihologinja Barbara Čibej Žagar. Ta virus se ne ozira na spol, barvo kože, nacionalnost, spolno identiteto, niti ne na versko ali politično prepričanje, je še dodala in povedala, da je pandemija koronavirusa prizadela svetovno gospodarstvo, vpliva pa tudi na svetovno politiko in spreminja odnose v družbi.
“Socialni stiki, ki so bili del našega vsakdana, so postali v naši zavesti svojevrstna grožnja,” je nadaljevala Čibej Žagarjeva. Grožnja, da se bomo okužili in zboleli ali da bomo prenesli okužbo na drugega in mu s tem povzročili hudo bolezen ali celo smrt. Če smo še pred slabim letom odvračali otroke in mladostnike od elektronskih naprav in jih spodbujali k druženju z vrstniki, jih danes, zaradi vsesplošnih, a hkrati nujnih ukrepov, odvračamo od socialnih stikov in nehote potiskamo v svet virtualnega, je priznala. “Vendar pa hkrati napori, da bi obvladali epidemijo, zahtevajo tudi ukrepe, ki jih ljudje doživljamo kot še dodaten stres in vodijo v dodatno stisko. Izolacija, karantena, omejevanje socialnih stikov prinašajo osamljenost, tesnobo, depresivna občutja, pa tudi jezo in upor. Na srečo se, to vemo iz zgodovine, v kriznih situacijah v ljudeh vzbudi tudi velika mera empatije in solidarnosti.” Še bolj se zavemo, je še sklenila, da potrebujemo drug drugega in da lahko s skupnimi napori naredimo več kot posamezniki. “Smo na isti ladji in pred seboj imamo isti cilj-obvladati epidemijo. Da pa bomo čimprej in s čim manjšimi negativnimi posledicami dosegli ta cilj, se moramo za krajši čas odreči individualnim potrebam, željam in ciljem, čeprav ob tem doživljamo nelagodje.“
Sara Bertoncelj