Slovenija je na indeksu zaznave korupcije 2018, ki ga je objavil Transparency International (TI), dobila oceno 60, na lestvici držav pa zasedla 36. mesto. V primerjavi z letom 2017 je oceno poslabšala za eno točko, na lestvici držav pa padla za dve mesti. Tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu zaznave korupcije, ugotavlja Transparency International. Tudi leta levih vlad in cel mandat vlade Mira Cerarja, ki je tako vneto zagovarjal obračun s korupcijo, niso dali nobenih rezultatov. Leve vlade so torej sinonim za kontinuiteto oblasti in korupcijo.
Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja, naslanja pa se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 do 100. Ocena 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa “zelo čisto” državo.
Transparency International (TI) Slovenia opozarja, da v Sloveniji pri ključnih sistemskih premikih še vedno ni dovolj zavzetosti, ki bi prinašala večje premike v pozitivno smer. Pri tem med drugim izpostavlja počasnost pri sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za sprejem katere je po dolgi proceduri na vladi v prejšnjem sklicu DZ zmanjkalo časa.
“Na to novelo čakamo dolgo. Predolgo. Vlado pozivamo, naj čimprejšnji sprejem sistemskih ukrepov za učinkovitejše preprečevanje korupcije, vključno z novim programom vlade za krepitev integritete in transparentnosti, ter čimprejšnja novelacija zakona o preprečevanju korupcije postaneta ena od njenih prednostnih nalog,” besede predsednice TI Slovenia Alme Sedlar povzema sporočilo za javnost. Sedlarjeva ob tem dodaja, da na celostno ureditev še vedno čakajo tudi področja lobiranja, preprečevanja pojava vrtljivih vrat ter zaščite prijaviteljev oziroma žvižgačev.
Javna sredstva se porabljajo netransparentno
Na zaznavo korupcije pa po oceni TI Slovenia vpliva tudi nesmotrna in nepregledna poraba javnih sredstev. Zato si želijo porabo javnih sredstev in izvedbo postopkov javnih naročil približati javnosti s projektom Pakt integritete, v okviru katerega TI od leta 2016 kot neodvisni opazovalec spremlja energetsko sanacijo bolnišnic. Na TI Slovenia še ugotavljajo, da primerjava indeksa z drugimi kazalci kaže, da se niže uvrščajo države, ki ne zagotavljajo medijske svobode in kjer so novinarji pogosto preganjani zaradi svojega poročanja. Prav tako je vidna povezava med indeksom zaznave korupcije in zagotavljanjem prostora za delovanje civilne družbe.
Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2018 sta med 180 državami Danska z oceno 88,1 in Nova Zelandija z oceno 87,2. Najslabše so uvrščene države, kjer še vedno potekajo konflikti ali je bila nedavno vojna – Južni Sudan in Sirija z oceno 13 ter Somalija z oceno 10.
C. Š.