Vladajoče je v zvezi z referendumom o izrednih pokojninah za privilegirane umetnike zajela panika. Vedo, da je zakon, ki ga je spisalo ministrstvo za kulturo pod patronatom Aste Vrečko izredno nepriljubljen, a se hkrati zavedajo, da v slovenski politiki padci zakonov na referendumu tradicionalno pomenijo tudi začetek konca vlade – spomnimo tako se je končal tudi katastrofalni Pahorjev trojček. Ni čudno torej, da se v delu koalicije (Levica in Gibanje Svoboda) poslužujejo celo tako drastičnih prijemov, kot je poziv k bojkotu referenduma, kar je unikum v slovenski parlamentarni demokraciji in najbrž tudi globalno. Zdaj jim tudi pravniki razlagajo, da je to neprimerno.
Ustavni pravnik Igor Kaučič in Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete sta se za portal N1 kritično opredelila do poskusov dela koalicije, menita, da so takšni pozivi z vidika uresničevanja demokratičnih načel, ki jih promovira tudi ustava, neprimerni.
Past za koalicijo?
Kaučič je za portal dejal, da so volitve in referendum oblike neposrednega odločanja, za katere si želimo, da se jih udeleži čim večje število ljudi, ter da pravno gledano pozivi k bojkotu referenduma niso prepovedani oziroma sporni, vendar pa bi v referendumski kampanji morali slišati argumente za in proti zakonu, ne pa pozivov k bojkotu, pri čemer je izpostavil tudi dejstvo, da je udeležba na referendumih v Sloveniji slaba. Bojkot se mu ne zdi primeren in moder.
Vladno stran je opozoril tudi na to, da se jim lahko pozivi po bojkotu maščujejo, saj ni pomembno, koliko volivcev pride na referendum, ampak koliko jih bo proti. Če bi velika večina ljudi glasovala proti referendumu kljub nizki udeležbi, bi to bilo slabo za vladno stran, pri tem pa je izpostavil, da sploh ne ve, ali se vladajoči tega zavedajo. Zdi se, kot da bi jih rad Kaučič opozoril, da si kopljejo lastno jamo.
Cerar: Napačen zgled, ki slabi demokratično kulturo
Še bolj oster je bil nekdanji predsednik vlade Miro Cerar: “Če stranke, ki vodijo državo, pozivajo k bojkotu referenduma kot najbolj neposrednega demokratičnega izražanja volje državljanov, je to napačen zgled, ki slabi demokratično kulturo. Predstavniki oblasti morajo biti nosilci te kulture in ljudi predvsem pozivati, naj se udeležujejo političnih dogodkov, še posebej volitev in referendumov.”
Opozoril je na hinavščino Levice, ki je v v preteklosti večkrat pozivala k povečanju vloge neposredne demokracije v državi. Povedal je še, da pozivi k bojkotu referenduma nimajo omenjenega negativnega vpliva na strankarsko in drugače politično aktivne, informirane in ozaveščene državljane, saj se bodo ti v vsakem primeru odločili po svojih vsebinskih in političnih preferencah, po njegovo je težava predvsem v tem, da takšni pozivi krepijo pasivnost tistega, še zdaleč nezanemarljivega dela volilnega telesa, ki je že tako ali tako preveč politično indiferenten ali apatičen.
Prav tako je možno, da bi bila morebitna zmaga vladne strani na referendumu bistveno bolj prepričljiva, če bi sprejeti zakon podprlo čim več volivcev, kot pa če bo do nje prišlo, ker se jih bo referenduma udeležilo čim manj.
Panika na strani koalicije
Ko celo pravniki iz neuradnega levega političnega pola slovenske pravne znanosti kritizirajo odločitev Gibanja Svoboda in Levice po bojkotu, potem je jasno, da so skrenili iz poti, ki bi jih – celo na levici – še razumeli kot legitimni boj za politično premoč. Jasno je, da na strani dela koalicije vlada velika panika.
Zanimivo pa je, da SD zaenkrat ne poziva k bojkotu. Zakaj? Ker razumejo, da imajo kot stranka naslednica komunistične partije zagotovljen sedež v parlamentu tudi na naslednjih volitvah, Gibanje Svoboda in Levica pa se borita za eksistenco. Levici bo velik del skrajnih glasov pobral Miha Kordiš, medtem ko je Gibanje Svoboda politično truplo, ki živi le še zato, ker bi Vladimir Prebilič rad imel še eno leto evropske poslanske plače.
Referendum bo v vsakem primeru pokazal politično moč desnice, ki jo ima v tem trenutku, kar utegne pomembno vplivati na naslednje parlamentarne volitve.