Navkljub številnim opozorilom, ki prihajajo s številnih strani, na ministrstvu za delo nikakor niso spodobni priznati, da bo zaradi višanja minimalnih plač prišlo do negativnih posledic. Da gre za čisto sprenevedanje, dokazujejo opažanja Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki so bila opisana potem, ko je leta 2010 prišlo do podobnega hiper povišanje minimalca.
Na začetku leta je Slovenija doživela največji nominalni skok minimalne plače v tem tisočletju. Delodajalci se na račun tega držijo za glave in opozarjajo, da to predstavlja veliko dodatno obremenitev za podjetja. Podjetniki napovedujejo, da bodo na račun tega primorani odpuščati, saj tolikšnega stroška ne bodo zmogli. Medtem ko ministrstvo Luke Mesca vztraja, kako posledic ne bo, pa celo poročilo Umarja med drugim razkriva, da na račun povišanja minimalca pride delno tudi do podražitev (pride torej do še višje inflacije).
Izsledki Umarja so zgovorni
“V obdobju gospodarsko-finančne krize je Slovenija pod vplivom znižanja produktivnosti (2009) in za takratne gospodarske razmere visoke rasti plač (2010) – ob hkratni apreciaciji evra – močno poslabšala svoj stroškovno-konkurenčni položaj. Povečani stroškovni pritiski, merjeni s stroški dela na enoto proizvoda, so se delno prelili v cene, močno pa so se v obdobju 2009–2013 znižali tudi dobički podjetij in donosnost prodaje. To je privedlo do izrazitejšega upada tržnega deleža na svetovnem trgu, enega večjih v regiji,” so opažanja Umarja, ki jih nedvomno ni moč zanemariti.
Medtem ko se vlada nahaja v oblakih, v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo, da je glede na energetsko draginjo, s katero se podjetja soočajo, povišanje minimalne plače nad zakonsko določeno mejo vsekakor dodatna obremenitev za podjetja. Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije navajajo, da bo letošnje leto, ko se zaradi energetske krize obeta bistveno nižja gospodarska rast kot lani, zelo nestabilno. “Kljub temu bodo podjetja plačevala nekajkrat višje stroške za energente in višje stroške vhodnih materialov. Inflacija in energetska kriza namreč na splošno povečujeta stroške poslovanja podjetij. V takih razmerah bodo slovenska podjetja težko konkurenčna,” so jasni.
“Ker se bo ob uvedbi nove minimalne plače povečal delež zaposlenih z minimalno plačo, bodo posledice tako visokega dviga minimalne bruto plače na najem kreditov izrazito negativne,” pa opozarjajo pri Združenju bank Slovenije. Banke so jasne, da bo zaradi povečanja minimalne plače (in socialnih transferjev) zmanjšala kreditna sposobnost zaposlenih, ki prejemajo povprečno plačo, nekateri pa bodo postali kreditno nesposobni (družine s tremi otroki). Posameznik, ki pa prejema minimalno plačo, pa se tako rekoč v banki oziroma hranilnici ne more zadolžiti.
Vse koalicijske stranke za zvišanje minimalne plače
Navkljub temu da je že kar nekaj časa znano, kakšne so posledice, ko pride do tolikšnega zvišanja minimalne plače, so vse koalicijske stranke (Gibanje Svoboda, SD, Levica) že pred državnozborskimi volitvami zagovarjale stališče, da naj se zviša minimalna plača. Ravno tako pa so zagovarjale tudi mnenje, da je potrebno zvišati tudi socialno pomoč.
Odgovornost za posledice nepremišljene poteze bo nedvomno na vseh koalicijskih strankah, vključno s stranko LMŠ seveda, ki se je stopila z Gibanjem Svoboda. Ker smo prav vsakič, ko pride do uničujočih posledic, priča sprenevedanju na kubik, kako so krivi vsi drugi, samo oni ne. Cilj je pač oblast ne glede na ceno.
Sara Kovač