V zadnjem mesecu lahko na različnih medijskih kanalih prebiramo o tem, da je bila vlada Mira Cerarja uspešna na področju zniževanja stopnje brezposelnosti. So te navedbe zares upravičene? Pa poglejmo.
Prvič: Brezposelnost pada v vseh državah članicah EU
Če poznamo osnovne ekonomske zakonitosti, lahko kaj kmalu ugotovimo, da je rast zaposlenosti povsem normalna v času gospodarskega okrevanja oziroma gospodarske rasti. Spodnji grafikon nazorno prikazuje, da je v zadnjih letih mogoče zaznati rast zaposlenosti in zniževanje stopnje brezposelnosti v vseh državah članicah EU, ne glede na to, ali gre za Španijo, ki je imela stopnjo brezposelnosti izjemno visoko, ali pa za Nemčijo, kjer je stopnja brezposelnosti tudi v času gospodarske krize ostala na relativno nizki ravni.
Drugič: Dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost starejših ter nizko izobraženih ostajajo jedro problema
Podatki kažejo, da je trenutno 80.990 registriranih brezposelnih oseb; od tega 30,1 odstotka nizko izobraženih in 40,4 odstotka starejših nad 50 let. Največ dolgotrajno brezposelnih oseb je starih od 50 do 59 let ter ima osnovnošolsko izobrazbo ali manj. Delež dolgotrajno brezposelnih se v zadnjih letih izjemno počasi znižuje, še vedno pa je ta odstotek precej višji, kot je bil v letu 2008, prav tako na tem področju močno zaostajamo za drugimi državami članicami EU. Veliko opozoril prihaja s strani evropskih institucij in mednarodnih organizacij, a mediji o tem žal ne poročajo. “Podatki o registrirani brezposelnosti kažejo, da imamo danes kljub visoki gospodarski rasti še vedno več kot 20.000 več brezposelnih kot pred desetletjem. Med njimi je tudi več starejših in dolgotrajno brezposelnih. Očitno je, da ukrepi aktivne politike zaposlovanja niso bili tako učinkoviti, saj bi bila v tem primeru slika bistveno drugačna,” navaja poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc.
Tretjič: Brezposelnost mladih
Posebno pozornost je v okviru obravnave brezposelnosti potrebno nameniti tudi mladim. Slovenija je na tem področju dosegla določene premike, pa vendar bi lahko bila uspešnejša, saj kljub ugodnim trendom zaposlovanja med brezposelnimi mladimi še vedno ostaja skoraj tretjina dolgotrajno brezposelnih, kar kaže na potrebo po čim hitrejši (re)integraciji na trg dela. Podatki na trgu dela kažejo, da so iskani kadri v Sloveniji predvsem inženirji in tehniki strojništva ali elektrotehnike, zdravniki specialisti, strokovnjaki za zdravstveno nego, programerji in razvijalci aplikacij, na drugi strani pa potrebujemo tudi zaposlene v gostinstvu (kuharji in natakarji), gradbene delavce in druge poklice, kot so zidar, betoner, tesar, monter, livar, varilec itd.). Vlada Mira Cerarja je s sistemom subvencij za prvo zaposlitev spodbujala zaposlovanje tiste skupine mladih, ki bi se na trgu dela lahko zaposlili tudi brez tovrstnih spodbud, spodletelo pa ji je pri zaposlovanju mladih brez izobrazbe ali pa s poklicno izobrazbo, torej tistih, ki bodo najverjetneje ostali dolgotrajno brezposelni.
Kako uspešni so ukrepi aktivne politike zaposlovanja?
Ko govorimo o učinkovitosti, je pomembno vedeti, da vse večji delež (skorajda 70 odstotkov) brezposelnosti predstavljajo ranljive skupine (dolgotrajno brezposelni, nizko izobraženi in starejši), ki pa za vključevanje potrebujejo intenzivnejšo obravnavo in dolgotrajnejšo motivacijo. Žal je Cerarjevi vladi spodletelo pri motivaciji vključevanja dolgotrajno brezposelnih na trg dela, na kar nas opozarjajo tako mednarodne organizacije kakor tudi EU. Kljub vsem ukrepom in finančnemu vložku je situacija v primerjavi z letom 2008 še vedno bistveno slabša. “Zaradi gospodarske rasti se je brezposelnost znižala povsod, zato se vlada težko pohvali, da je pri njenem zniževanju odigrala pomembno vlogo. Celo nasprotno, ni uspela zmanjšati strukturne brezposelnosti in prekarnih zaposlitev,” navaja evropska poslanka Romana Tomc.
Če podrobno pogledamo ukrepe, kaj kmalu ugotovimo, da se je ogromen delež programov izvajal v sklopu prvega ukrepa “usposabljanje in izobraževanje”, premalo pa je bilo dejanskih programov pod ukrepom št. 3 – “spodbude za zaposlitev” in ukrepom št. 4 – “kreiranje novih delovnih mest”. Izobraževanje in usposabljanje je sicer dobrodošlo, ampak bi moralo biti prilagojeno potrebam na trgu dela. Trenutno ugotavljamo, da je bilo veliko programov usmerjenih v pridobitev veščin, ki olajšajo pot do zaposlitve. Nikjer pa ni navedeno, kako uspešni so bili ti programi. Prav tako ni povsem jasno, koliko denarja je bilo porabljenega za same izvajalce izobraževalnih programov.
“Trg dela danes ni več takšen, kot je bil nekoč, in nikoli več ne bo. Zaposlitev za nedoločen čas je čedalje manj, prevladujejo fleksibilne oblike zaposlovanja, ki nudijo manj varnosti. Vztrajanje na pravilih, ki so veljala pred desetletji, je utopično in škodljivo. Veliko koristneje bi bilo, če bi se prilagodili novim razmeram in poskrbeli, da bodo imeli zaposleni ustrezno plačilo, socialno varnost in da bodo delali v razmerah, ki so za zdravje neškodljive. To je veliko pomembneje kot to, kakšna bo njihova pogodba z delodajalcem ali naročnikom dela,” je zaključila evropska poslanka Romana Tomc.
Po vseh ugotovitvah lahko sklenemo, da je vlada Mira Cerarja želela narediti določen prispevek k zniževanju brezposelnosti z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, vendar ji to ni uspelo, zato je samohvala povsem odveč.
M. S.