V mandatu sedanje Cerarjeve vlade ni zaznati reformnih ukrepov, na potrebnost katerih opozarjajo mednarodne institucije in gospodarska združenja. Zlasti so upadle investicije, še posebej tiste nujne v infrastrukturo. Tudi črpanje evropskih sredstev je katastrofalno. Zaradi tega so v največji opozicijski stranki SDS pripravili določene programske usmeritve, ki izhajajo iz aktualnih razmer gospodarske politike v Sloveniji.
Andrej Vizjak je na novinarski konferenci uvodoma predstavil splošen vtis o tem položaju. Jasno je, da Slovenija v zadnjem obdobju beleži gospodarsko okrevanje. “A kljub na videz spodbudnim trendom gospodarska rast zaostaja za našimi pomembnimi konkurenti, kot so višegrajske države. Tudi zaostanka za državami evro območja praktično ne zmanjšujemo”, je povedal predsednik odbora za gospodarski razvoj in tehnologijo pri strokovnem svetu SDS.
Andrej Vizjak je še opozoril, da sta se operativni program in strategija pametne specializacije, ki predstavljata vsebinski okvir za črpanje sredstev, rojevali prepočasi, vsebinsko pa sta prirejena določenim vplivnim skupinam in ne bosta prispevali k dosegu željenih ciljev.
Vizjak je še povedal, da gospodarsko okrevanje ni podkrepljeno z dvigom produktivnosti, kar znatno slabša na videz ugodno sliko. Število zaposlenih v zasebnem sektorju je bistveno nižje, kot je bilo v obdobju pred krizo. “Močno so upadle tudi investicije države. Sredstva državnega proračuna se torej vse več uporabljajo za tekoče potrebe in izdatke države in vse manj za nove investicije, ki so gonilo rasti in gospodarskega razvoja,” je še dodal.
Dejavniki, ki vplivajo na gospodarsko rast
Dejavniki, ki pa vplivajo na gospodarsko rast, so predvsem eksterne narave, kar znatno krepi izvoz; izjemno nizke obrestne mere (politika ECB) in s tem zmerna rast naložb in okrevanje v evro območju, nekaj pa je tudi notranjih. Vizjak je dejal, da med notranje dejavnike sodita zlasti delna sanacija bančnega sektorja, ki se je zgodila pred nastopom Cerarjeve vlade, in stabilizacija javnih financ, ki pa ni posledica ukrepov te vlade, saj je sedanja vlada žal le delno nadaljevala razmeroma restriktivno politiko javnofinančnih izdatkov. “Praktično so zanemarljivi učinki ukrepov sedanje vlade na razmeroma ugodne gospodarske trende. Realno gledano je zato neutemeljeno in neprimerno pripisovanje lastnih zaslug sedanje vlade za trenutno stanje v gospodarstvu,” je odločno razložil Vizjak.
Skrb vzbujajoča dejstva
Predsednik odbora za gospodarski razvoj in tehnologijo pri strokovnem svetu SDS je še opozoril na sedem skrb vzbujajočih dejstev. Omenil je nizko produktivnost, previsoko javno porabo in premalo investicij, določena previsoka davčna bremena, nizko ekonomsko svobodo, padec deleža hitro rastočih podjetij, padanje obsega kreditov podjetjem v nebančnem sektorju in prenizko število delovno aktivnih oseb v zasebnem sektorju.
“Občutneje se je zmanjšal šele leta 2014, vendar produktivnost v primerjavi z EU ostaja nizka,” je dejal. Prav tako Vizjak ni mogel mimo dejstva, da so kljub zaznanem padcu števila zaposlenih v zadnjih letih, ki jih je mimogrede še vedno več kot 30.333 več kot v obdobju pred krizo, zaskrbljujoče zlasti številke zaposlenih v zasebnem sektorju: “V zasebnem sektorju, sektorju, ki ustvarja, imamo glede na leto 2008 zaposlenih okoli 70.000 ljudi manj.”
Deset ciljev na področju gospodarskega razvoja in tehnologije
Prav tako je naštel cilje na področju gospodarskega razvoja in tehnologije, ki so: mednarodno konkurenčno gospodarstvo oz. spodbudno poslovno okolje, dvig produktivnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu (višje plače v gospodarstvu in nova dobro plačana delovna mesta), več investicij, boljše upravljanje podjetij, dvig podjetniške pobude (več novih rastočih podjetij), izobraževalni sistem po meri gospodarstva, umik države iz gospodarstva, banke kot učinkovit finančni servis gospodarstvu, boljša infrastruktura, sodelovanje med načrtovalci gospodarske politike in gospodarskimi združenji.
Ključni ukrepi
Seveda pa morajo za dosego teh ciljev obstajati tudi ključni ukrepi. Andrej Vizjak je tukaj omenil razbremenitev gospodarstva in dodal, da je gospodarstvo bilo tudi v mandatu te vlade preobremenjeno: “Tipičen primer sta nova zdravstvena reforma in drugi tir.” Poleg davčne reforme so potrebni tudi administrativna razbremenitev, dvig produktivnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu za rast in višje plače.
Prav tako so potrebne nove investicije, ki bi učinkovitejše in hitrejše črpale EU sredstva. Eden izmed ključnih ukrepov so tudi boljše upravljanje podjetij, dvig podjetniške pobude, umik države iz gospodarstva ter ukrepi na področju energetike in na področju turizma.
Če potegnemo črto, pa ugotovimo, da je za dolgoročno stabilno rast slovenskega gospodarstva, za ustvarjanje novih, kvalitetnih delovnih mest, za višje plače v gospodarstvu in posledično višje pokojnine nujno uveljaviti naslednja načela: najprej moramo ustvariti in potem ustvarjeno racionalno deliti, saj brez ustvarjanja nove vrednosti ni ustreznih plač, pokojnin, ni investicij in razvoja, je dejal. Prav tako ni solidarnosti in sociale ter ustreznega delovanja podsistemov družbe (javni sektor, šolstvo, zdravstvo, kultura, …). Pri tem le višja produktivnost v gospodarstvu pomeni, da lahko več delimo, kar posledično pomeni višje plače, več naložb in tudi razvoj. Prav tako morajo ključni pri izbiri na prihodnjih volitvah postati gospodarski programi in dosedanji konkretni dosežki oz. izvedba. Osnova za sodelovanje med strankami v prihodnje (koalicija) pa naj bo področje gospodarstva, saj gospodarstvo in ljudje potrebujejo državno in lokalno upravo le kot učinkovitost in racionalni servis, je dejal Vizjak.
I. K.