“Na marsikaterem področju so elite, ki jim ljudje niso dali glasu na volitvah, državo ugrabile. Zato je treba Slovenijo ponovno vrniti ljudem,” je na prireditvi Ponosni na Vrhpolje – osamosvojitveni dogodki dan prej pri cerkvi svetega Primoža in Felicijana v Vrhpolju pri Vipavi poudaril član predsedstva VSO in podpredsednik Slovenske demokratske stranke Zvone Černač.
Na tem zgodovinskem kraju, kjer je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) organiziralo prireditev, so pogumni Vrhpoljci s pomočjo buldožerja domačina Martina Groznika med prvimi ustavili agresorsko Jugoslovansko ljudsko armado (JLA).
V uvodu slovesnosti, ki obeležuje dan državnosti, je poslanec Zvone Černač spomnil, da je na svetu več narodov kot držav. “Na svetu so bolj številni narodi, kot je slovenski, pa nimajo svoje države. Na svetu je veliko narodov, ki si desetletja, stoletja prizadevajo za vzpostavitev svoje državnosti, pa v tem niso uspeli,” je poudaril in dodal, da je to Slovencem uspelo pred 34 leti.
Ko stopimo skupaj, smo nepremagljivi
Po njegovih besedah je slovenski narod skozi številne generacije utrjeval svojo kulturo, krščansko vero, jezik in značaj. Ohranil je svoj jezik in svoj ponos v času številnih težkih preizkušenj. “Čeprav si Slovenci v svoji skromnosti tega velikokrat ne priznamo, smo velik narod,” je bil jasen in dodal, da prav vsak med nami nosi v sebi majhen del tistega, kar nas kot skupnost dela velike. “Ko stopimo skupaj, smo nepremagljivi.”
“Pred 34 leti smo stopili skupaj, sledili takratnim modrim voditeljem iz koalicije pomladnih strank DEMOS, na čelu z dr. Jožetom Pučnikom, ki so razumeli pomembnost trenutka, predvsem pa so poslušali narod, slišali so glas ljudi, ki je bil glas ZA samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo,” je navedel v nadaljevanju in spomnil, da je takratna koalicija DEMOS na čelu s predsednikom vlade g. Peterletom v pol leta po decembrskem plebiscitu s sprejemom številnih zakonov in aktov, kjer so bile zadnje ključne odločitve v takratni skupščini sprejete 25. junija 1991 zvečer, uresničila voljo ljudi in Slovenke in Slovenci smo dobili lastno državo.
Ljudi so strašili
Ob takih praznovanjih nam spomin po Černačevih besedah navrže tudi različne dogodke, anekdote iz tistega časa. Najbolj so mu v spominu ostali dogodki iz mesecev pred plebiscitom, ko nas je takratni opozicijski del politike prepričeval o tem, da s plebiscitom preveč hitimo, da s tem ogrožamo prihodnost naših ljudi. “Liberalci in prenovitelji, prejšnji komunisti, so ljudi strašili s tem, da nas itak nihče ne bo priznal, da bomo jedli travo itn.,” je navedel in dodal, da iz tega razloga želi s prisotnimi deliti zgodbo iz tistega časa.
“V teh krajih je bilo pred 34 leti veliko prejemnikov t. i. italijanskih pokojnin. Takratne pokojnine so bile še bistveno nižje kot današnjih,” je spomnil in poudaril, da so bili ti dodatki pomembni za preživetje za ljudi. Strašenje, da jih, če se osamosvojimo, ne bo več, pa je bilo po njegovih besedah zavržno. “V prejšnjem režimu so se ljudje bali, da bodo izgubili kako pravico, tudi penzijo, če bodo preveč glasni ali pa če se bodo zamerili takratni režimski oblasti. V tednih pred plebiscitom so tisti, ki jim osamosvojitev ni bila njihova intimna opcija in njihovi vazali širili strah, da bodo ljudje ostali brez teh pokojnin, če se osamosvojimo, ker Italija nove države in mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s prejšnjo, itak ne bo priznala, so govorili.”
Černač je povedal, da je eden od prejemnikov te pokojnine v neki vasi na Pivškem zbral vse, ki so jo prejemali. Poudaril je, da so bili raznih političnih prepričanj. “Pogovorili so se ob kozarcu vina in soglasno sklenili: ZA samostojno Slovenijo, tudi če penzija gre. Vidite, spoštovani. To je bila tista enotnost. Tisti državljanski pogum, ki se je stoletja kalil v slovenskem narodu. Zato imamo danes svojo državo,” je bil jasen.
V nadaljevanju je spomnil, da takratna politika ni bila enotna. “Po tem, ko je bilo treba v nadaljnjega pol leta to voljo ljudi uresničiti, je bilo na tej poti veliko težav. Nekateri najpomembnejši osamosvojitveni zakoni so se sprejemali z glasom ali dvema razlike,” je poudaril in dodal, da tukaj pot do dejanske državnosti ni bila končana, ampak se je šele začela.
“26. junija 1991, bila je sreda, ko so v Ljubljani tekle priprave na večerno praznovanje nove države, so v dopoldanskih urah v vojašnicah v Pivki in Ilirski Bistrici zagrmeli tanki. Ob 11.10 so krenili iz Pivške vojašnice proti mejnim prehodom na Goriškem, dve uri kasneje iz vojašnice v Ilirski Bistrici pa proti Obali,” je spomnil in navedel, da se prisotni na slovesnosti bolje spominjajo, kaj se je tedaj dogajalo v Vrhpolju. Z golimi rokami in svojimi telesi so domačini tankom preprečevali nadaljnjo pot. Tistega dne ta tankovska kolona tako ni dosegla mejnih prehodov na Goriškem.
“Jugoslovanski armadi, ki je postala okupatorska vojska, ste dokazali, da se tega naroda ne da pokoriti,” je poudaril Černač in dodal, da so Vrhpoljci, Vipavci in Ajdovci pokazali še veliko več. “Tistim, ki so še do teh dogodkov verjeli, da bodo Slovenijo pokorili v nekaj dneh, da bodo številni prvi dan itak zbežali preko meja, je postalo jasno, da naroda, ki je pripravljen golorok in z lastnimi telesi braniti novo nastalo državo, ni mogoče uničiti, niti ne ustaviti nadaljnjih korakov na poti do samostojne Slovenije,” je izpostavil in dodal, da je bil ta dan iz tega razloga še toliko pomembnejši.
Slovenija je po mnenju poslanca v teh letih dosegla veliko. Priznani in povezani v mednarodnem prostoru smo namreč pogumno stopali po poti napredka. “Gospodarsko smo v povprečju rasli. Ne vedno. Bili so vzponi in bili so padci. Pred štirimi leti vas je ob tej priložnosti na tem mestu nagovoril takratni predsednik vlade g. Janez Janša,” je navedel in spomnil, da je Slovenija v letu 2021 beležila 8,2-odstotno gospodarsko rast, v številkah to pomeni, da smo leta 2021 v enem letu ustvarili približno 5 milijard evrov dodane vrednosti ali približno toliko več, kot porabimo letno za celotno zdravstvo.
Trenutno Slovenija po njegovih besedah beleži padec rasti za slab odstotek, letošnja napoved je tudi skromna, rasli naj bi osemkrat počasneje kot pred štirimi leti – za dober odstotek. Pred štirimi leti smo bili sicer na četrtem mestu po investiranju nepovratnih evropskih sredstev, danes smo na zadnjem. “V zadnjih letih so bili uvedeni številni novi davki in dodatne obremenitve, napovedujejo se novi. Pri tem sedanja oblast blesti po izvirnosti: po novem naj bi komunalni prispevek plačevali tudi za t. i. enostavne objekte, če banaliziram: za vrtne in pasje ute. Zadnjič smo v parlamentu poslušali ure razprav o čipiranju mačk,” je navedel in dodal, da v zadnjih letih ni bilo odločitev, kako se spopadati s težavo v zvezi z demografijo, saj se iz leta v leto rodi manj otrok.
Države ni brez naroda
Poudaril je, da se sprejemajo odločitve, ki šibijo rast naroda, odločitve, ki pomenijo razgradnjo temelja, na katerem narod stoji ali pade, posledično pa tudi država. Odločitve, ki pomenijo razgradnjo družine. “V Sloveniji je bilo lani 16.735 rojstev, kar je najmanj doslej. Iz leta v leto se ta številka niža,” je navedel kritično in spomnil, da države ni brez naroda.
Zgodovina nas po njegovih besedah uči, da država tudi ni enkrat za zmeraj. “Tako, kot je treba za zakon in družino skrbeti ter odnose negovati vsak dan, je tudi z državo. Vsak dan mora biti deležna odgovorne skrbi in gospodarnega upravljanja. Bila je težko pridobljena. S prelito krvjo,” je poudaril.
Ko se pogovarja s številnimi, ki so po 34 letih razočarani, pravijo: Slovenija ni to, za kar smo glasovali. Pravijo mu: Tisti, ki so bili najbolj proti samostojni državi, so naše skupno premoženje, ki so ga ustvarjale generacije, olastninili, in to ne samo enkrat. Drugi pravijo: V Sloveniji odločajo interesne elite, ki jim ljudstvo za odločanje ni podelilo mandata. Zato se gospodari slabo. Državne investicije se preplačujejo. Pravijo, če bo šlo tako naprej, države v nekaj letih ne bo več.
Slovenijo je treba vrniti ljudem
“Slovenija danes žal res ni država, za katero smo se plebiscitno odločili pred 34 leti. Tisti, ki so našo samostojnost priborili s puškami v rokah, velikokrat povedo: to ni država, za katero smo se borili. In res. Na marsikaterem področju so elite, ki jim ljudje niso dali glasu na volitvah, državo ugrabile,” je izpostavil in dodal, da je iz tega razloga treba Slovenijo vrniti ljudem.
“Slovenski narod mora dobiti državo, za kakršno smo glasovali na plebiscitu. V kolikor se bomo, spoštovani, na tej točki poenotili, bomo uspeli. Tako kot smo uspeli pred 34 leti. In ta čas ni več daleč. Tokrat za to ne bo potreben golorok upor, potrebna bo samo modra odločitev,” je prepričan, kajti Slovenija je res raj pod Triglavom.
Poslanec meni, da je ni države, kjer bi se na tako majhnem prostoru našlo toliko naravnih in ostalih lepot. “Pridne kmečke in ostale roke poskrbijo, da je zemlja obdelana, da so kašče polne, pašniki polni živine in da se vinski sodi jeseni napolnijo. Kmečka pamet, spoštovanje in zdrav odnos do narave, in ne evropske uredbe ali direktive, so poskrbeli, da imamo zelene travnike in gozdove, smaragdne reke, čisto in ohranjeno naravo. Izjemni dosežki posameznikov na področju znanosti, medicine, športa, kulture in številnih drugih področjih so poskrbeli, da je Slovenija prepoznavna v svetu,” je navedel in dodal, da na tem koščku planeta živijo pridni, delavni, izobraženi in pokončni ljudje.
Prof. dr. Gregor Majdič, rektor ljubljanske univerze, je bil po besedah Černača osrednji govornik na proslavi ob obeležitvi občinskega praznika občine Vipava. Ko je slednji spomnil na številne zgodovinske dogodke, ki so se dogajali na teh tleh, je omenil tudi bitko pri Frigidu, v prevodu pri Mrzli reki, ki se je zgodila v začetku septembra 394. “Nanjo pa nas spomni Teodozijev križ nad Vrhpoljami. Ko je leta 392 zahodnorimski cesar postal Evgenij, je začel z zatiranjem krščanstva in vnovičnem obujanjem poganstva v zahodnem delu cesarstva. Uprl se mu je vzhodnorimski cesar Teodozij. Odločilna bitka se je odvila na teh tleh,” je spomnil.
Prvi dan bitke so bile po njegovih besedah uspešnejše enote cesarja Evgenija, a bojna sreča se je že naslednji dan obrnila. “Pri tem je po izročilu vojakom cesarja Teodozija precej pomagal silovit veter. Ta naj bi Teodozijevo vojsko na eni strani dobesedno potiskal naprej, po drugi strani pa oviral Evgenijeve vojake. Puščice in kopja Evgenijeve vojske so izgubili moč. Veter je trgal ščite vojakom iz rok, prah jim je silil v oči in jim oviral vid. Tako pravi izročilo,” je spomnil in dodal, da je ta bitka pomenila dokončno zmago krščanstva nad poganstvom na ozemlju rimskega cesarstva, zato ima svetovnozgodovinski pomen.
Lani so Teodozijevem križu nad Vrhpoljami postavili dodatno obeležje v spomin na dogodke pred 34 leti – Martinov buldožer, ki je takrat prvi ustavil kolono tankov in pred njim v zemljo zakopan simbol propadlega režima. “Pri tej zmagi takrat v pomoč ni prišla burja, zmagal je pogum, zmagala je državljanska zavest in neuklonljiv značaj,” je bil jasen poslanec.
V nadaljevanju je spomnil, da smo še pred nekaj leti živeli v prepričanju, da je mir nekaj samoumevnega. Živeli smo v prepričanju, da nekatere ideologije, ki ne priznavajo naravnih zakonitosti, s tem pa uničujejo temelje za rast naroda, nikoli ne bodo dobile mesta in podpore pri odločevalcih. “Motili smo se. Zato je v teh časih, še bolj kot kdaj koli doslej treba ohranjati zdravo pamet in državljanski pogum,” je prepričan.
Černač je povedal, da je treba negovati, ohranjati in utrjevati vrednote, na katerih sta utemeljena slovenska država in slovenski narod. Treba je negovati, ohranjati in utrjevati našo slovensko kulturo in našo vero. Vse to so namreč vrednote, ki so nas povezale pred 34 leti, zato smo uspeli. “Ni bilo prvo- in drugorazrednih. Narod se je prvič v zgodovini poenotil. Zato tudi danes ne smemo dovoliti, da bi nas kdor koli razdvajal zato, ker mislimo s svojo glavo, spoštujemo svojo vero, postavo in naravne zakonitosti,” je bil jasen.
Na buldožerju je zapisano: “Pogum in vloga Vrhpoljcev v osamosvojitvi naj ne bosta nikoli pozabljena”. Černač pa je ob tem dodal: “Pogum in vloga Vrhpoljcev, Vipavcev, Ajdovcev, Slovenk in Slovencev ter vseh, ki so za samostojno slovensko državo dali svoja življenja, naj ne bodo nikoli pozabljeni,” je navedel in za konec izrekel čestitke ob dnevu državnosti in prihajajočem občinskem prazniku občine Vipava.
Ž. N.